Hrvaška poslanka Marija Lugarić je pred dnevi na svojem facebook profilu delila oglas, v katerem so v restavraciji na otoku Hvar iskali novo delovno silo. Pomočnica kuharice bi prejela 1500 evrov mesečne plače, pomočnik pa 2000.
»Lep dan žensk želim vsem!« je še zapisala.
Lugarićeva, ki je v hrvaškem saboru tudi predsednica odbora za enakopravnost spolov, je sporen diskriminatoren oglas tudi prijavila. V roku 24 ur od njene objave pa so ga s spleta umaknili.
»Odvetnik je poklical v restavracijo, takoj so se opravičili in rekli, da ga bodo umaknili,« je pojasnila za portal Jutarnji list.
Plačna neenakost
Na področju dela in zaposlovanja varuje prepoved diskriminacije tako kandidata za zaposlitev kot tudi že zaposlenega, poleg spola pa se nanaša tudi na vero, invalidnost, starost … Čeprav je bilo načelo enakega plačila za enako delo uvedeno z rimsko pogodbo leta 1957, so razlike med plačami moških in žensk še vedno znatne. Plačni razkorak med spoloma na ravni EU je leta 2023 v povprečju znašal 12 odstotkov. Posledično to pomeni, da je konkreten razkorak viden tudi pri pokojninah.
Slovenija na prvem mestu
Kar zadeva finančno enakopravnost, Slovenija na ravni Evrope posebej izstopa. Po indeksu enakosti spolov se glede tega s 86,2 točke uvrščamo na odlično prvo mesto med vsemi državami članicami EU. To kaže, da so plačne in finančne razlike med moškimi in ženskami pri nas med najmanjšimi v vsej EU, kot smo poročali pred kratkim.
A so ženske leta 2024 še vedno zaslužile 5 odstotkov manj kot moški. Ta plačna vrzel je bila daleč najbolj izrazita v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, sledijo zdravstvo in socialno varstvo ter informacijske in komunikacijske dejavnosti.