V Banjaluki, prestolnici Republike Srbske, so z vrsto proslav skozi ves dan in celo ob navzočnosti pripadnikov enot bosanskih obrambnih sil proslavili 25. obletnico dneva republike in s tem dokazali, da ne oblast v Sarajevu ne mednarodna skupnost nista zmožni upočasniti odmika Republike Srbske od skupne države ali uveljaviti določil daytonskega sporazuma, na katerem temeljita BiH in Republika Srbska.
Predsednik sam odločil o udeležbi vojske
Že referendum o razglasitvi 9. januarja kot praznika nastanka Republike Srbske je lani povzročil veliko hude krvi. Ustavno sodišče BiH je referendum in razglasitev državnega praznika označilo za neustavna, obsodile so ga vse stranke razen srbskih, kot nepotrebno izzivanje so ga ocenili v EU in Natu. Toda v Banjaluki so vztrajali, da jim te pravice ne more vzeti nihče. Pri izvedbi referenduma jih ni zmedla niti taktična poteza Beograda, ki referenduma ni podprl, ni pa odrekel pravice Srbom, da slavijo zanje pomembne datume. Zato se je proslave udeležil srbski predsednik Tomislav Nikolić, prišli tudi nekdanji zunanji minister Vuk Jeremić, srbski generali in princ Aleksander Karađorđević ter patriarh Irinej.
Vsekakor najbolj sporna je bila udeležba častne čete vojske BiH, ki je po Banjaluki korakala za zastavo Republike Srbske, čeprav sta generalštab in poveljstvo Nata v BiH temu nasprotovala. Udeležbo čete je ukazal predsedujoči predsedstvu BiH in s tem poveljnik vojske Mladen Ivanić (predstavnik Srbov) in dodatno razjezil Bošnjake.
Glavni govornik: Emir Kusturica
Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik je dejal, da je ta entiteta v daytonskem sporazumu predvidena kot svojevrstno zagotovilo obstanka Srbov na tem ozemlju, kar se je v 25 letih izkazalo kot nuja, saj bi sicer po njegovih besedah Srbi izgubili še več elementov državnosti, kot so jih doslej. Zato je znova zagrozil, da bodo Srbi v BiH, če se bo to nadaljevalo, morali poiskati boljšo prihodnost in obstoj zunaj daytonskih meja.
Zanimiv je bil izbor uvodnega govornika na osrednji proslavi. O nastanku, obstoju in prihodnosti RS je zgodovinsko poetično in politično provokativno govoril režiser Emir Kusturica, ki je Srbe v BiH razglasil za največje poražence in žrtve vojne v Bosni, ne da bi z besedo omenil trpljenje drugih.
Kot največjega sovražnika Srbov je razglasil predsednika bošnjaške Stranke demokratske akcije (SDA) in člana predsedstva BiH Bakirja Izetbegovića, ki naj bi v »prizadevanjih, da izbrišejo Srbe iz BiH, prevzel vlogo Luciferjevega pomočnika, za zaveznike pa izbral Savdsko Arabijo, domovino islamskih skrajnežev, ki so jim vrata BiH na stežaj odprta«. Kusturica ne vidi obstoja Srbov v BiH, državi, ki je »vse bolj muslimanska, za simbol pa si je izbrala (ukradla) cvetove lilije, ki so krščanski cvet in nimajo zveze z islamom«.
Po takšnem nastopu so bili nekoliko bolj strpni govori Nikolića, Dodika in drugih, ki so menili, da se Republika Srbska lahko uspešno razvija, če se bo uspešno razvijala in demokratizirala vsa BiH, kar je bil bolj poskus blaženja Kusturičevih besed kot uradno stališče Banjaluke. V uradu visokega predstavnika mednarodne skupnosti za BiH so v odzivu na samooklicani praznik poudarili, da so oblasti v tej entiteti dolžne spoštovati ustavo in odločitve ustavnega sodišča: »Mirovni sporazum je treba spoštovati v celoti, ne na način 'a la carte'.« Ameriško veleposlaništvo v Sarajevu pa je sporočilo, da mora tiste, ki ne spoštujejo sodbe ustavnega sodišča, doleteti kazen.
