Iranske oblasti se še naprej kljubovalno pripravljajo na morebitni napad ZDA, hkrati pa po zaprtju komunikacijskih kanalov s posebnim ameriškim odposlancem Stevom Witkoffom poskušajo preprečiti napad tudi z okrepljeno telefonsko in javno diplomacijo. Vojska je v najvišji stopnji pripravljenosti.
Iran je svojim sosedam tudi uradno sporočil, da lahko pričakujejo povračilni napad na ameriška vojaška oporišča v regiji, če bi ZDA napadle cilje v Iranu. V Washingtonu pa so ukazali umik dela osebja iz ameriških bližnjevzhodnih oporišč. Po ocenah neimenovanih izraelskih uradnikov, na katere se sklicuje tiskovna agencija Reuters, se je ameriški predsednik že odločil ukrepati proti Iranu. Vendar naj bi obseg in čas akcije ostajal nejasen. Savdske oblasti naj bi medtem Washington pozivale k ciljnim napadom, ne pa takšnim, s katerimi bi poskušali zamenjati režim.
Sočasno z grožnjami s povračilnimi ukrepi in obtožbami, da ZDA iščejo povod za napad, v ozadju katerega je želja po zamenjavi režima, poskuša Teheran mednarodno in domačo javnost prepričati, da so razmere v državi spet pod nadzorom. Potem ko so oblasti priznale številne žrtve med protestniki in odgovornost za to pripisale terorističnim elementom, je zunanji minister Abas Aragči zatrdil, da so po vsej državi ponovno vzpostavili mir. Aretirali so okoli 300 organizatorjev protestov, vseh demonstrantov za zapahi pa naj bi bilo več tisoč. Po državni televiziji so predvajali več ducat priznanj in opravičil protestnikov, da so bili zavedeni. Podobno se je dogajalo že ob prejšnjih demonstracijah.
Smrtna kazen ostaja
Odgovornost za dogajanje so v Teheranu pripisovali tudi Izraelu, ki naj bi s svojimi agenti oboroževal nasilneže. »Potem ko je bila na naših ulicah prelita kri, Izrael odkrito in ponosno pravi, da je opremil protestnike z orožjem, in to je razlog za več sto smrtnih žrtev. Predsednik Trump bi zdaj moral vedeti, na koga se obrniti, da ustavi prelivanje krvi,« je dejal Aragči.
Hkrati je režim pošiljal zelo jasna zagotovila, da se ne namerava odpovedati uporabi smrtne kazni, ne glede na to, da je Donald Trump kot potencialni sprožilec ameriškega posredovanja navedel začetek izvajanja usmrtitev. Ali je v sredo doletela 26-letnega Erfana Soltanija, ki so ga v dvodnevnem sojenju obsodili na smrtno kazen, ni jasno. Pravosodni minister Golamhosein Mohseni Ešeji je napovedal, da bodo sledili hitri sodni procesi in usmrtitve za tiste, ki so jih pridržali med protesti po državi. »Če želimo nekaj narediti, moramo to storiti zdaj. Če želimo nekaj narediti, moramo to storiti hitro. Dva, tri mesece kasneje to ne bo imelo enakega učinka,« je opisoval zastraševalni učinek smrtnih kazni na protestnike.
So grožnje režima učinkovale?
Po podatkih Projekta kritičnih groženj in ameriškega Inštituta za preučevanje vojne (ISW) naj bi sicer demonstracije zelo usahnile. V torek naj bi jih bilo samo še sedem, pri čemer avtorji opozarjajo, da je zaradi nedelujočega interneta v Iranu obseg protestov kot tudi število žrtev težko oceniti. Tako ni jasno, ali so grožnje ter ostra represija režima res prestrašili ljudi, da ne odhajajo več na ulice v velikem številu.
Ne glede na Aragčijeva zagotovila ponovne vzpostavitve internetnih povezav v državi ni že šesti dan. Francija zato razmišlja, da bi v Iran dostavila svoje terminale Eutelsat, s katerimi bi ljudem omogočili dostop do interneta. Povezave imajo zdaj le redki z dostopom do sistema Starlink, ki ga je Elon Musk brezplačno dal na razpolago Irancem.