Obe strani sta po nekaj zapletih potrdili današnja pogajanja v Omanu, čeprav naj bi bili prej načrtovani širši pogovori v Turčiji, ki bi obravnavali tudi iranske obrambne zmogljivosti, programe za izdelavo orožja ter podporo oboroženim skupinam na Bližnjem vzhodu.
Posredniki iz Katarja, Turčije in Egipta so stranema nato predlagali nov okvir za pogajanja, ki med drugim predvideva, da bi Iran omejil bogatenje urana, uporabo balističnih izstrelkov in oboroževanje zaveznikov v regiji, zaloge obogatenega urana pa prenesel v tretjo državo, poročajo tuje tiskovne agencije. Omenja se tudi dogovor o nenapadanju med Iranom in ZDA.
Srečanje sledi večtedenskemu naraščanju napetosti. Predsednik ZDA Donald Trump je večkrat zagrozil z vojaškim posredovanjem in ukazal napotitev letalonosilke v Perzijski zaliv, potem ko je iranski režim januarja nasilno zatrl protivladne proteste.
Ena glavnih točk spora je ravno iranski jedrski program. ZDA skupaj z Izraelom obtožujejo Iran, da si prizadeva za izdelavo jedrskega orožja, medtem ko v Teheranu vztrajajo, da imajo izključno miroljubne namene.
Trump je v zadnjih tednih večkrat dejal, da bi lahko dosegli dogovor, vendar ob tem ni izključil novih napadov na Iran. Podobno se je zgodilo junija lani, ko so več krogov pogovorov med stranema pretrgali izraelski napadi na Iran, v okviru 12-dnevne vojne med Izraelom in Iranom pa so sledili tudi napadi ZDA na iranske jedrske objekte.