Nekaj lastnikov je črne gradnje odstranilo na lastno pest, drugi pa so čakali izvršbe na podlagi odločb, ki so jih inšpektorji spisali že pred leti. Po neuradnih informacijah gre večinoma za Slovence, ki niso odgovorili na vabila na zagovor. »Imeli bi kaj povedati, a se v to ne želimo spuščati,« je za hrvaški Jutarnji list pojasnil eden od njih, medtem ko je razstavljal konstrukcijo svoje hišice.
Odločbe za rušenje so, pravijo poznavalci, začeli izdajati leta 2023, lastniki pa so že leta 2019 dobili tudi prve kazni v višini nekaj tisoč evrov.
V Šišanu črne gradnje že dolgo povzročajo nezadovoljstvo med domačini. Ti se zavedajo, da gre za težavo, ki se je dolga leta ni nihče lotil.
''Izgubljena pristnost''
Lastnike so obvestili, da bodo nezakonito postavljene objekte začeli rušiti prvega oktobra.
»Veste, pred dvajsetimi leti so bile tu le njive in gozdovi. Potem se je nekdo pojavil, kupil zemljišče in postavil hišico. Za njim so prišli prijatelji, nato še znanci in tako se je vse skupaj začelo. Okoli Šišana so zrasla cela naselja, vsaj polovica jih je brez kakršnih koli papirjev, brez infrastrukture in brez reda. To je kot kuga, ki se širi,« je povedala ena od prebivalk Šišana, ki je želela ostati anonimna.
Dodaja, da dolgo ni nihče ukrepal in da je vesela, da se je inšpekcija končno zbudila. »Dvajset let smo gledali, kako gradijo brez dovoljenj, nikoli pa niso ničesar porušili. Vesela sem, da se je končno nekaj premaknilo. Morda bodo zdaj ljudje bolje razmislili, preden si postavijo hišico.«
Najpogosteje gre za kmetijska zemljišča, ki se prodajajo prek oglasov, kupci pa so prepričani, da bodo gradnjo kasneje že nekako legalizirali. Takšna praksa, opozarjajo strokovnjaki, ne samo kvari prostor, temveč ustvarja tudi neenakost med državljani. Medtem ko nekateri na dovoljenja čakajo leta, drugi gradijo brez papirjev.
''To ni prav!''
Žerar Smolica, ki se je v Šišan priselil iz Poreča, pa pravi, da resda razume lastnike črnih gradenj, a da je vse skupaj ušlo izpod nadzora.
»Po eni strani bi morda nekaterim celo lahko dovolili legalizirati objekte, ampak veste, kar niso in niso nehali graditi. To ni prav. Vse skupaj me najbolj moti zaradi narave. Nedavno sem šel nabirat gobe in naletel na Slovence, ki so me vprašali, kaj delam pri njihovi hiši. Nimamo več svoje narave, nimamo svobode,« pravi.
Domačini poudarjajo, da jih še posebej boli, ker je Šišan z leti izgubil pristnost. Hiše, ki rastejo po gozdovih in tam, kjer so bile nekoč njive, spreminjajo pokrajino in podobo kraja. Večina objektov je bila postavljena med letoma 2019 in 2020, gre pa za mobilne hišice in manjše montažne objekte.
Domačini se zavedajo, da sedanja akcija inšpektorjev ni konec zgodbe, je pa prvi korak. »Tega ni lahko gledati, ampak bolje zdaj kot nikoli,« pravi še ena od domačink.
