Če bi se zanašali na podatke nevladne organizacije HRANA, se v Iranu naglo razplamteva nasilje. V soboto je ta organizacija s sedežem v ZDA (njeno polno ime je Novinarska agencija aktivistov za človekove pravice) navajala, da je v nasilju med protesti v Iranu umrlo 116 ljudi, od teh 79 protestnikov. V nedeljo sredi dneva je število žrtev dvignila na 203. Proti večeru je bilo po njenih podatkih, ki jih zbira iz različnih virov, med protestniki že 490 smrtnih žrtev, med varnostnimi silami pa 48. Pridržanih je bilo več kot 10.600 ljudi.
Zbiranje podatkov je sicer zelo oteženo in nezanesljivo, tudi zato, ker se nadaljuje blokada interneta. Po poročilih organizacije Netblocks, ki spremlja svetovni splet, je povezljivost v Iranu pod enim odstotkom običajne. Mogoča je uporaba ameriškega sistema Starlink, pri čemer poznavalci opozarjajo, da vlada komunikacije lahko prestreže. Kljub temu so se na družbenih omrežjih pojavljali posnetki dogajanja. Na enem iz Teherana je bilo v temi, domnevno ponoči, videti velike množice protestnikov v predelu Punak, ko so ljudje ustvarjali hrup z udarjanjem po posodah. Na drugem iz drugega največjega mesta Mašhad je bilo videti domnevne zamaskirane protestnike, ki so se spopadali z varnostnimi silami. Slišati je bilo tudi strele. Bolnišnice v državi naj bi bile polne poškodovanih.
Kmalu huje kot leta 2022?
Število protestov po državi narašča, bilo naj bi jih skoraj 600 v najmanj 180 mestih ter v vseh 31 provincah države. Če številke organizacije HRANA približno držijo, lahko tokratne demonstracije po črnih številkah kmalu presežejo tiste iz leta 2022, ko so izbruhnile po smrti kurdskega dekleta Mahse Amini v zaporu, ker ni nosila rute tako, kot piše v zakonu. Takrat je bilo ubitih več kot 550 protestnikov, 20.000 pa pridržanih. Toda to se je zgodilo v nekaj mesecih, medtem ko sedanji protesti, ki so se začeli ob nezadovoljstvu zaradi življenjskih razmer in draginje, trajajo dva tedna in predstavljajo enega najresnejših izzivov režimu v slabega pol stoletja njegovega obstoja.
Predstavniki oblasti svarijo protestnike pred resnimi posledicami. Javni tožilec Mohamad Movahedi Azad je dejal, da jih bodo imeli za sovražnike Boga, kar v državi prinaša smrtno kazen. Predsednik Masud Pezeškian je poskusil s korenčkom in palico ter nagovoril ljudstvo z besedami, da so pripravljeni poslušati njegove skrbi in želje, da pa naj se distancira od »izgrednikov in teroristov«. Oblast v Teheranu se je v preteklosti že zatekala k podobnemu receptu: grožnje tistim na ulicah in obljube vsem, ki bi ostali doma.
Washington in Teheran svarita
Vzporedno se stopnjuje besedni dvoboj med Teheranom in zahodom. Iranske oblasti razlog za proteste kot vselej iščejo predvsem v Izraelu in ZDA. Pezeškian je dejal, da ti državi v Iranu sejeta kaos in usmerjata proteste. »ZDA in Izrael sedita tam, dajeta navodila in pravita: nadaljujte, mi smo z vami. Isti ljudje, ki so napadli to državo in ubili naše mlade in otroke, zdaj usmerjajo te ljudi k napadom in jim pravijo, naj uničujejo, za kasneje pa jim obljubljajo podporo,« je dejal.
Trump je javno podprl proteste, iranske voditelje pa neposredno nagovoril z besedami: »Nikar ne začnite streljati, sicer bomo začeli streljati tudi mi.« Izraelski mediji poročajo, da sta o možnosti ameriškega posega po telefonu govorila zunanji minister Marco Rubio in premier Benjamin Netanjahu. Nihče ne dvomi, da je ta možnost na mizi, potem ko so ZDA lani skupaj z Izraelom izpeljale zračne napade na iranske jedrske objekte. Iran je takrat odgovoril z raketnima napadoma na Izrael in oporišče ZDA v Združenih arabskih emiratih. Teheran zdaj ponavlja grožnjo. »Naj bomo jasni: v primeru napada na Iran bodo okupirana ozemlja (s čimer misli Izrael) in ameriška oporišča ter ladje legitimna tarča,« je v nedeljo dejal predsednik parlamenta Mohamad Baker Kalibaf.