Več kot 225.000 volilnih upravičencev v Gradcu danes odloča o novi sestavi mestnega sveta. Volitve v avstrijski štajerski prestolnici vselej pritegnejo veliko pozornosti, saj bi lahko utrdile položaj trenutne županje Elke Kahr, predstavnice Komunistične partije Avstrije (KPÖ), kar ostaja politični fenomen v sodobni zahodni Evropi.

Za naklonjenost volilcev se poteguje rekordnih enajst strank in list, med katerimi so poleg uveljavljenih parlamentarnih akterjev tudi štiri popolnoma nove politične skupine. Volišča v mestu so se odprla ob 7. uri zjutraj, glasovanje pa bo potekalo do poznega popoldneva.

Gradčani so zgodovinsko znani po nepredvidljivih volilnih odločitvah. V zadnjih desetletjih so se na županskem položaju zamenjale skoraj vse večje politične opcije, od ljudske stranke (ÖVP) in socialdemokratov (SPÖ) do svobodnjakov (FPÖ). Trenutna konstelacija pa je še posebno nenavadna, saj Gradcu že pet let vlada županja iz vrst komunistov, medtem ko na deželni ravni oblast ohranja desna FPÖ.

Analitiki ocenjujejo, da bi KPÖ na podlagi javnomnenjskih raziskav lahko celo presegla zgodovinski rezultat iz leta 2021, ko je zmagala z 28,8 odstotka glasov. Do tedaj vladajoča ljudska stranka (ÖVP) je takrat prejela 25,9 odstotka, sledili so Zeleni (17,3 odstotka), svobodnjaki (10,6 odstotka), socialdemokrati (9,5 odstotka) in liberalni NEOS (5,4 odstotka).

Portret, Elke Kahr, županja Gradca

Županja Gradca Elke Kahr / Foto: dokumentacija Dnevnika

V preteklem mandatu je imela KPÖ v 48-članskem mestnem svetu 15 svetnikov, ÖVP 13, Zeleni devet, FPÖ pet, SPÖ štiri in NEOS dva. Vendar pa je razmerje moči znotraj desnega pola med mandatom pretresla obsežna finančna afera, zaradi katere so FPÖ ostali zgolj štirje svetniki, preostali pa so ustanovili lastne frakcije ali delujejo kot neodvisni.

Letošnji predvolilni boj je bil po poročanju avstrijskih medijev razmeroma miren in osredotočen na lokalne teme, kljub temu pa analitiki opozarjajo, da bo sestavljanje prihodnje mestne vlade izjemno zapleteno. Gradec namreč uporablja proporcionalni sistem delitve mestnih resorjev (drugače kot Slovenija), kar pomeni, da so v mestni vladi zastopane vse večje stranke glede na njihov volilni rezultat, ne glede na uradne koalicije. Županja Kahr je javno izrazila željo po nadaljevanju dosedanjega sodelovanja z Zelenimi in SPÖ.

Največja neznanka današnjega dne ostaja volilna udeležba, ki je bila že leta 2021 izjemno nizka, saj je na volišča prišlo samo 54 odstotkov upravičencev. 

Priporočamo