Oskrbniki koče so bili pretreseni zaradi stanja naravne krajine in so ostro kritizirali nepremišljeno ravnanje številnih pohodnikov in tabornikov. Kot poroča italijanski novičarski portal L'Altramontagna, so večino smeti predstavljali higienski pripomočki in človeški iztrebki. Eden od sodelavcev koče je neprijetno najdbo opisal z besedami: »Šlo je za 80 odstotkov fekalij, robčkov in higienskih vložkov. Na planoti sta dve koči, zakaj ne gredo ljudje tja na stranišče? Preden to opraviš nekje v naravi, mi je ljubše, da prideš v mojo kočo.«
Da bi dopustnike ozavestili o varovanju okolja, je ekipa planinske koče na družbenih omrežjih objavila vrsto ironično oblikovanih pravil vedenja. V vodniku so obiskovalce pozvali, naj vse smeti odnesejo s seboj v dolino. V digitalnem pozivu so med drugim zapisali: »Če greš kampirat, lahko svoje spodnje perilo odneseš tudi nazaj v dolino, lisičke ga ne nosijo, smo vprašali strokovnjake.«
Oskrbniki so ob tem opozorili na dolgoročne posledice za naravo in ljudi v okoliških dolinah. Prek vodnega kroga lahko onesnaženje z gora doseže tudi nižje ležeče predele. To povezavo so poudarili z zgovornim sporočilom: »Robček, higienski vložek in plastenko boste spili v dolini. Zato se jih splača odnesti s seboj.« S tem seveda niso mislili, da bo komu v kozarcu dobesedno pristal higienski vložek, temveč so želeli poudariti, da onesnaževanje gora prek vode vpliva tudi na ljudi v dolini.
Odvoz s helikopterjem in visoki stroški
Primer iz Italije kaže, da malomarno puščeni odpadki v gorah predstavljajo veliko več kot le estetsko motnjo. Ne obremenjujejo zgolj občutljivega alpskega živalskega in rastlinskega sveta, ampak povzročajo tudi znatne stroške in logistične težave. Mnogi pohodniki namreč podcenjujejo dejstvo, da v planinskih kočah in na odročnih območjih odpadkov ni mogoče odstranjevati enako preprosto kot v dolini. Kot pojasnjujejo pri nemški planinski zvezi, na gosta na nočitev v koči nastane od 0,3 do 1,5 kilograma smeti. V eni sezoni se tako v oskrbovanih kočah hitro nabere več ton odpadkov.
Ker v gorah ni rednega odvoza smeti, morajo oskrbniki odpadke sami ločevati, skladiščiti in poskrbeti za prevoz v dolino. Ta je odvisen od lokacije in poteka s tovorno žičnico, terenskimi vozili ali helikopterjem, kar povzroča visoke stroške, poroča nemški Focus. Že ena vožnja z žičnico stane okoli 50 evrov samo zaradi električne energije, stroški prevoza s helikopterjem pa se začnejo pri približno 400 evrih.
Podobni problemi tudi v Sloveniji
Podobno problematiko poznajo tudi v Sloveniji, kjer ob izjemnem porastu obiska gora narašča tudi količina smeti. Planinska zveza Slovenije že desetletja poudarja osnovno pravilo: »Kar prineseš s seboj, tudi odnesi.« Prav zato v večini slovenskih planinskih koč, zlasti v visokogorju, ni košev za smeti za obiskovalce. Zaradi preobremenjenosti okolja v Triglavskem narodnem parku že razmišljajo o strožjih ukrepih za upravljanje obiska, kot so spletne rezervacije za dostop do najbolj priljubljenih točk. Preprosto pravilo planinskih zvez pa ostaja enako: kdor svoje smeti prinese na goro, naj jih odnese tudi nazaj v dolino.