V evropskih bolnišnicah se hitro širi nevarna bakterija klebsiella pneumoniae, ki postaja vse bolj odporna proti antibiotikom. Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) opozarja, da so se okužbe krvi, ki jih povzroča ta bakterija, med letoma 2019 in 2025 povečale za 72 odstotkov, piše medij Politico. 

- simbolična fotografija - operacijska soba - operiranje - zdravstvo, zdravniki, zdravnice, pacienti, medicinske sestre- 12.12.2013 - Univerzitetni Klinični center v Ljubljani (UKC) - Kirurška klinika - Operacijski blok   //FOTO: Jaka Gasar

Na udaru bakterije so predvsem pacienti z oslabljenim imunskim sistemom. Simbolična fotografija: Jaka Gasar

To je precej daleč od cilja Evropske unije, ki želi do leta 2030 število takšnih okužb zmanjšati za pet odstotkov. Posebej skrb vzbujajoče je, da so nekateri sevi bakterije postali odporni skoraj proti vsem antibiotikom, tudi najnovejšim. Okužbe imajo visoko stopnjo umrljivosti, ki se običajno giblje med 40 in 70 odstotki.

Posebej skrb vzbujajoče je, da so nekateri sevi bakterije postali odporni skoraj proti vsem antibiotikom, tudi najnovejšim. Umrljivost je zelo visoka.

Christian Giske, ki na ECDC vodi delo na tem področju, je opozoril, da gre za najbolj skrb vzbujajočo ugotovitev med letošnjimi podatki o odpornih bakterijah v Evropi.

Klebsiella pneumoniae je del običajne črevesne bakterijske flore, vendar lahko povzroči hude okužbe, zlasti pri bolnikih z oslabljenim imunskim sistemom in tistih, ki se zdravijo v bolnišnicah. Odporne različice bakterije lahko povzročijo okužbe krvi, pljuč in drugih organov.

Širjenje je težje ustaviti

ECDC opozarja, da je za omejevanje širjenja bakterije nujno izboljšati preprečevanje okužb v bolnišnicah. Med ključnimi ukrepi so dosledna higiena rok, pravilna uporaba zaščitne opreme, kot so rokavice ter temeljito čiščenje in razkuževanje bolnišničnih prostorov.

MRSA Methicillin-resistant Staphylococcus Aureus is shown using a text

Ukrepi, ki so se izkazali za učinkovite pri omejevanju širjenja bakterije MRSA, pri klebsieli morda ne zadostujejo. Foto: Getty Images

Ukrepi, ki so se izkazali za učinkovite pri omejevanju širjenja bakterije MRSA, pri klebsieli morda ne zadostujejo. Ker gre za črevesno bakterijo, ima lahko v telesu večja in težje obvladljiva območja, kjer se zadržuje.

»Klebsiella je črevesna bakterija in v telesu ima lahko močnejše rezervoarje. Kar deluje pri MRSA, morda ne bo zadostovalo pri klebsieli,« je pojasnil Giske.

Za omejevanje širjenja bakterije je nujno izboljšati preprečevanje okužb v bolnišnicah.

Pri bakteriji MRSA, ki je prav tako odporna proti številnim antibiotikom, je Evropa medtem dosegla pomemben napredek. Število okužb krvi se je leta 2025 v primerjavi z letom 2019 zmanjšalo za 19 odstotkov, s čimer je EU že presegla zastavljeni cilj 15-odstotnega zmanjšanja do leta 2030.

Težje je tudi omejevanje okužb z bakterijo E. coli, odpornimi proti antibiotikom. Namesto načrtovanega desetodstotnega zmanjšanja so se te okužbe med letoma 2019 in 2025 povečale za 16,4 odstotka.

Poraba antibiotikov se zmanjšuje prepočasi

Eden od ključnih ukrepov za omejevanje odpornosti bakterij je preudarna uporaba antibiotikov. Njihovo nepotrebno predpisovanje in jemanje namreč povečujeta možnosti, da bakterije razvijejo odpornost proti zdravilom.

Poraba antibiotikov v EU se je med letoma 2019 in 2025 zmanjšala za pet odstotkov, kar je precej manj od zastavljenega cilja 20-odstotnega zmanjšanja do leta 2030, še navaja Politico.

Bakterije so lahko pravo smrtonosno orožje.

Eden od ključnih ukrepov za omejevanje odpornosti bakterij je preudarna uporaba antibiotikov. Foto: iStock

Nekaj napredka je pri izbiri ustreznih antibiotikov. Delež antibiotikov, ki ustrezajo priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije, je leta 2025 dosegel 62,5 odstotka. Cilj EU je najmanj 65 odstotkov.

»Pri več ciljih EU za leto 2030 na področju boja proti protimikrobni odpornosti še vedno zaostajamo,« je opozorila direktorica ECDC Pamela Rendi-Wagner.

Odpornost proti protimikrobnim zdravilom sicer ostaja ena največjih groženj javnemu zdravju. 

Pomembno vlogo pri obvladovanju problema ima tudi genomsko spremljanje bakterij, ki omogoča hitrejše ugotavljanje njihovega širjenja in prepoznavanje novih odpornih sevov. Tako lahko zdravstvene oblasti prej ukrepajo, učinkoviteje usmerjajo zdravljenje in ugotavljajo, kje so novi antibiotiki najbolj potrebni.

Odpornost proti protimikrobnim zdravilom sicer ostaja ena največjih groženj javnemu zdravju. Po ocenah zaradi nje vsako leto umre približno 35.000 ljudi v Evropski uniji, na Islandiji in Norveškem.

 

Priporočamo