Petkov neformalni vrh voditeljev Evropske unije v Dublinu naj bi bil prednostno posvečen vprašanju umetne inteligence. Slišati je bilo več pozivov k enotnejšemu nastopu EU ob poudarjanju, da stara celina v resnici ima ustrezno tehnološko razvitost in intelektualni potencial, da ne zaostane za vodilnimi.
Pa vendar je umetna inteligenca ostala v ozadju. Tako kot praktično ves teden je tudi v Dublinu prevladovalo vprašanje Ukrajine, prihodnjih korakov Evrope ter tega, kdo bi jo zastopal na pogajanjih in s kakšnimi stališči. Evropa ni dobila sedeža za mizo sredi tega tedna v Abu Dabiju, kjer so potekala pogajanja Kijeva in Moskve ob posredovanju ZDA. Potem so predstavniki ZDA po obisku Moskve in predsednika Vladimirja Putina dejali, da bo Evropa vnaprej neposredno sodelovala v pogovorih, čeprav so v Rusiji naknadno to trditev relativizirali z besedami, da se bo to zgodilo le, če bo stara celina kaj prispevala k procesu.
Merz: Prosim, brez presenečenj
Več voditeljev članic EU pa v tem vidi past, kar je v Dublinu najbolj neposredno rekla zunanjepolitična predstavnica Kaja Kallas. Rusija namreč v ospredje postavlja vprašanje prihodnje evropske varnostne arhitekture. Kaj to pomeni, nakazuje poročanje nemškega Bilda. Če drži, je Rusija med drugim na novo zahtevala umik Natovih sil iz Baltika, prepoved prisotnosti vojske v ukrajinskih črnomorskih pristaniščih ter federalno ureditev Moldavije z možnostjo referenduma o samostojnosti za dve regiji, če bi Moldavija vstopila v EU. Evropski voditelji vztrajajo, da je treba najprej končati pogajanja o koncu vojne in da vprašanje evropske varnostne arhitekture sploh ne sodi v isti sklop.
Nekdanji estonski veleposlanik pri zvezi Nato je očital ameriški administraciji, da je v pogajanjih dopustila Rusiji prinesti za mizo ta vprašanja, ne da bi se kaj približali koncu vojne. Nemški kancler Friedrich Merz pa je na predsednika Donalda Trumpa naslovil retorično prošnjo, naj ne postreže spet s kakšnim presenečenjem, če oziroma ko se bo prihodnji teden ob robu vrha skupine APEC sestal s Putinom. Besede so letele na vsebino njunega lanskega srečanja na Aljaski.
V Dublinu tudi ni bilo kakšnega dogovora o tem, kdo naj bi EU zastopal na pogajanjih. Največkrat se omenjata predsednik evropskega sveta Antonio Costa in Kallasova. Pogosto je bilo tudi mnenje, da naj bo evropskih predstavnikov več, pač glede na pogajalsko temo. Merz pa je nakazal, da se Nemčija vlogi predstavnice ne bo odrekla. Je pa tudi napovedal srečanje koalicije vojnih zaveznic Ukrajine prihodnji teden v Berlinu, ko bo to vprašanje gotovo spet na mizi.