Po navedbah Bruslja je iz poročila o napredku EU na področju podnebnih ukrepov za leto 2026 in poročila o trgu ogljika razvidno, da se izpusti toplogrednih plinov v EU še naprej zmanjšujejo, čiste tehnologije se širijo, državam članicam EU pa je za naložbe v razogljičenje na voljo vse več prihodkov iz sistema trgovanja z emisijami.
"Ta razvoj dogodkov kaže, kako čisti prehod še naprej podpira širše cilje EU glede krepitve konkurenčnosti, povečanja energetske varnosti, zmanjšanja odvisnosti in povečanja odpornosti na podnebne spremembe," so poudarili.
Neto emisije toplogrednih plinov v EU so se po začasnih podatkih lani glede na leto 2024 zmanjšale za 1,6 odstotka. Izpusti, zajeti v sistemu EU za trgovanje z emisijami EU (ETS), so bile nižji za približno dva odstotka, medtem ko so emisije v sektorjih, zajetih v uredbi o porazdelitvi prizadevanj, ostale na splošno stabilne.
Emisije so trenutno 39 odstotkov pod ravnmi iz leta 1990, medtem ko se je gospodarska dejavnost v EU v istem obdobju povečala za 74 odstotkov. Iz poročila o trgu ogljika medtem izhaja, da so se prihodki iz sistema EU za trgovanje z emisijami lani povečali za 43,2 milijarde evrov, kar je 11-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2024.
Cilj EU: zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov za 90 odstotkov do leta 2040
EU je letos okrepila tudi svoj dolgoročnejši podnebni okvir z določitvijo pravno zavezujočega cilja za zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov za 90 odstotkov do leta 2040 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990, pri čemer so letos aprila začela veljati spremenjena evropska podnebna pravila.
V Bruslju ob tem poudarjajo, da ostajajo v celoti zavezani zmanjšanju neto emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov do leta 2030, počasnejše lansko zmanjševanje emisij pa po njihovi oceni pomeni, da bo treba v drugi polovici desetletja pospešiti prizadevanja v celotnem gospodarstvu.
Iz danes objavljenih podatkov izhaja tudi, da naj bi se emisije toplogrednih plinov za države članice EU v sektorjih, ki niso vključeni v ETS, kot so domači promet, stavbe, kmetijstvo in odpadki, do leta 2030 zmanjšale za približno 38,5 odstotka v primerjavi z letom 2005, kar je nekoliko pod vseevropskim ciljem 40 odstotkov.
Devet članic EU ne izpolnjuje ukrepov za zmanjšanje emisij
"Ocena kaže, da devet članic EU ne dosega zadostnega napredka pri doseganju svojih ciljev iz uredbe o porazdelitvi prizadevanj za leto 2030. Komisija bo od Avstrije, Hrvaške, Cipra, Nemčije, Italije, Irske, Litve, Malte in Švedske zahtevala, naj predložijo načrt korektivnih ukrepov za pospešitev izvajanja in razvoja ukrepov in naložb za zmanjšanje emisij," so opozorili v Bruslju.
Čeprav se je proizvodnja izdelkov čiste tehnologije v EU znatno povečala, poročilo poudarja, da je še vedno mogoče izkoristiti nadaljnje gospodarske priložnosti za evropsko industrijo, kar bo posledično mobiliziralo naložbe. Število registracij električnih avtomobilov se je lani povečalo na 1,9 milijona, kar ustreza približno eni od šestih registracij novih avtomobilov.
Zmogljivost EU za proizvodnjo vetrne in sončne energije se je povečala na 611 gigavatov ali približno 49 odstotkov skupne zmogljivosti za proizvodnjo električne energije. Pospešila se je tudi namestitev toplotnih črpalk, pri čemer je bila lani po ocenah nameščena dodatna zmogljivost 41 gigavatov, kar je več kot leta 2024, ko je bilo nameščenih 26 gigavatov.
Ekstremni dogodki, povezani s podnebjem, so od leta 1980 v EU po ocenah povzročili gospodarske izgube v višini 822 milijard evrov. Hitro naraščajoči vplivi podnebnih sprememb so imeli resne posledice tudi letos. V prilagajanje do leta 2050 bi bilo treba po oceni EU treba vložiti približno 70 milijard evrov na leto. V poročilih so poudarjeni hitro naraščajoči vplivi podnebnih sprememb, ki so imeli resne posledice v letu 2026.
Poročilo o trgu ogljika med drugim kaže tudi, da je bila več kot polovica prihodkov v okviru ETS oz. 23,9 milijarde evrov namenjena neposredno članicam EU za financiranje ukrepov razogljičenja za gospodinjstva in industrijo. Povečanje deleža prihodkov iz sistema trgovanja z emisijami, vloženih v razogljičenje, in ohranjanje celovitosti sistema bosta po navedbah Evropske komisije zagotovila, da bo sistem EU za trgovanje z emisijami izpolnil svoj cilj zmanjšanja emisij za 62 odstotkov pod ravni iz leta 2005 do leta 2030.
Emisije iz industrijskih obratov so se od leta 2024 zmanjšale za 3,3 odstotkov, predvsem zaradi železarskega, jeklarskega, cementnega in kemičnega sektorja. Emisije iz pomorskega prometa so se zmanjšale za štiri odstotke, emisije iz letalstva pa so se povečale za 0,2 odstotka, kar da potrjuje nujno potrebo po razogljičenju tega sektorja.