Po izbruhu sedanje velike bližnjevzhodne vojne konec februarja so se mnogi bali, da bo Iran ustavil promet skozi Hormuško ožino in da bo zato cena sodčka dosegla 100 dolarjev. To se je zdaj zgodilo, cena sodčka pa je že okoli 110 dolarjev. Do podobne podražitve nafte je prišlo leta 2022 ob ruskem napadu na Ukrajino.
Nafta se je tako v zadnjih desetih dneh podražila za 60 odstotkov, v ponedeljek zjutraj pa v nekaj minutah, takoj po odprtju trga, za 20 odstotkov. Cena bi lahko še naprej rasla, nekateri se celo bojijo, da bo dosegla rekordnih 200 dolarjev za sodček. Zemeljski plin pa se je v Evropi od začetka vojne podražil veliko manj kot leta 2022.
Vzroka za rast cen nafte
Glavni vzrok za podražitev nafte je, da tankerji zaradi iranskih napadov ne morejo več skozi Hormuško ožino. Skozi to ožino pa gre kar petina vsega svetovnega izvoza nafte.
K hitremu ponedeljkovemu dvigu cene nafte je najbrž prispevala tudi izvolitev konservativca Modžtaba Hameneja za novega vrhovnega vodja namesto očeta Alija Hameneja, za katerega so bili 28. februarja usodni ameriški napadi. Irana torej ne bo vodil nekdo, ki bi bil pripravljen na dogovor z ZDA. Poleg tega je Modžtaba Hamenej, podobno kot oče, zagovornik napadov na zalivske države, ker je na tak način mogoče povzročati težave svetovnemu gospodarstvu.
Grozi gospodarska kriza
Vrednost delnic na svetovnih borzah tako pada, predvsem v Aziji, kjer so gospodarske sile, kot so Kitajska, Japonska in Južna Koreja (ki pa sta imeli v zadnjih mesecih veliko rast borznih indeksov), odvisne od nafte, ki pride skozi Hormuško ožino. Za Evropo to velja v manjši meri.
Če se bosta vojna in zaprtje Hormuške ožine nadaljevala, se bo ob visokih cenah nafte težko izogniti inflaciji. Poleg tega bogate zalivske države še naprej ne bodo mogle dobiti blaga, predvsem živil.
Odzivi G7, EU in vlad po svetu
Finančni ministri držav G7 so imeli v ponedeljek izredno videokonferenco. Z usklajenim sproščanjem svojih strateških rezerv nafte, podobno kot leta 2022, poskušajo ustaviti ali vsaj ublažiti podražitve sodčka. Sicer so zahodne države in Japonska začele ustvarjati strateške rezerve po naftnem šoku leta 1973. Z njimi lahko brez uvoza nafte zdržijo od 90 do 140 dni.
Govornica evropske komisije Anna-Kaisa Itkonen je v ponedeljek novinarjem dejala, da za zdaj ni nevarnosti, da bi v Evropi prišlo do pomanjkanja nafte. Dodala je, da imajo vse države članice EU še naprej strateške rezerve za vsaj 90 dni, saj nobeni še ni bilo treba poseči po njih.
Vietnam je do aprila odpravil carine na uvoz nafte. Revni Bangladeš, ki 95 odstotkov nafte uvozi, je omejil nakup goriva in pred prazniki predčasno zaprl univerze, da bi porabil manj elektrike in nafte. Kitajska vlada od svojih rafinerij zahteva, da ustavijo izvoz bencina in drugih naftnih derivatov. Južnokorejska vlada je njihove cene maksimirala.
Poziv proruskega Orbana
Madžarski premier Viktor Orban pa je Evropsko unijo pozval, naj odpravi sankcije proti ruski nafti in zemeljskemu plinu. »Evropa se mora soočiti z realnostjo: odpraviti moramo sankcije proti ruski energiji,« je zapisal na omrežju X. Pet tednov pred parlamentarnimi volitvami, na katerih mu ankete napovedujejo, da bo izgubil oblast, je sklical tudi izredno sejo vlade, na kateri hoče »zaščititi madžarske družine pred visokimi cenami goriva«. Za Madžarsko je dodatna težava, da Ukrajina od januarja ni popravila poškodovanega naftovoda, po katerem Madžari dobijo rusko nafto. Ukrajinci trdijo, da so ga bombardirali Rusi. Na vsak način se Madžari soočajo s podražitvami na bencinskih črpalkah, kar Orbanu gotovo ne bo pomagalo do pete zaporedne zmage na parlamentarnih volitvah.
Podražitev bencina pa bi lahko škodovala tudi Donaldu Trumpu na delnih kongresnih volitvah jeseni. Sicer je v nedeljo na svojem družbenem omrežju truth social izjavil, da je to »zelo majhna cena, ki jo morajo za mir in varnost plačati ZDA in svet«.