Razmere z migranti v španski enklavi Ceuta na severu Afrike so se umirile. Tako trdijo oblasti v Madridu, ki navajajo, da se je v Maroko v 48 urah vrnilo 48.000 od 50.000 oseb, ki so prejšnji teden v nenadnem migrantskem valu vstopile na špansko ozemlje po kopnem ali morju, pri čemer je življenje izgubilo najmanj 72 ljudi.
Niso pa se pomirili politični duhovi v Evropski uniji, ki so jih razburili prizori iz Ceute. Irsko predsedstvo je za torek sklicalo izredno zasedanje notranjih ministrov držav članic, ki bodo o dogajanju razpravljali po video povezavi. K temu je pozvalo 22 držav članic EU, ki so se podpisale pod pismo predsednici evropske komisije Ursuli von der Leyen in se zavzele za »usklajen pristop za utrditev zunanjih meja«. Vendar ne gre samo za to.
Kritika legalizacije nezakonitih migrantov
V pismu, ki ga od članic EU niso podpisale samo Francija, Portugalska in Luksemburg ter seveda Španija in Irska kot predsedujoča svetu EU, 22 držav izraža nezadovoljstvo zaradi prejšnje odločitve španske vlade o legalizaciji statusa pol milijona migrantov v državi. »Naša dolžnost je, da učinkovito zaviramo in se neumorno borimo proti nezakonitim migracijam … Tudi z razpravo o vsem, kar bi migrante lahko pritegnilo, kot je legalizacija statusa zelo velikega števila nezakonitih migrantov … Ne smemo ustvariti vtisa, da se nezakonit vstop v EU lahko spremeni v zakonito bivanje,« so zapisale v očitni kritiki politike španskega premierja Pedra Sancheza. Dodali so, da je zadnji naval migrantov verjetno spodbudila tudi odločitev španskega sodišča, da ni mogoče avtomatično vračati tistih, ki na ozemlje Španije pridejo po vodi (torej priplavajo).
Dejstvo je, da je španska politika legalizacije velikega števila priseljencev v nasprotju z zdaj prevladujočim evropskim duhom zaostritve pristopa do nezakonitih migracij. Ta se najbolj kaže v junija sprejeti odločitvi o vzpostavljanju centrov na tleh tretjih držav, kamor bodo lahko članice EU začasno poslale nezakonite migrante oziroma tiste z zavrnjeno prošnjo za azil, dokler jih ne vrnejo v domače države. Široka podpora pismu je tudi posledica tega, da je za razliko od Španije v večini članic na oblasti desnosredinska opcija. Ta vse bolj tekmuje s skrajno desnico, ki glasove uspešno nabira z izrazito protipriseljensko politiko, zato sta se na dogajanje v Ceuti denimo takoj odzvala Alice Weidel iz Alternative za Nemčijo in Jordan Bardella iz francoskega Nacionalnega zbora. A tudi mnoge levosredinske stranke so se glede migracij obrnile v isto smer – danska premierka Mette Frederiksen je denimo ob Finski pozvala k premisleku o zamrznitvi španskega članstva v schengenskem območju in nastopila usklajeno z Italijo, ki je začasno uvedla mejni nadzor za prihode iz Španije.
Sanchez: neskladno z interesi in zdravo pametjo
Španski premier Pedro Sanchez se je na kritike odzval ostro. V pismu von der Leynovi, predsedniku evropskega sveta Antoniu Costi in irskemu predsedstvu je zapisal, da »si Evropska unija v sedanjih mednarodnih razmerah ne more privoščiti takšnega sebičnega, razdeljevalnega in nezakonitega odziva«. Navedel je, da je vlada v 48 urah spet vzpostavila nadzor meje v Ceuti in nazaj v Maroko poslala veliko večino oseb ter preprečila, da bi katera od teh oseb šla naprej v celinsko Evropo.
Z vsemi sicer ni šel na nož. Dejal je, da je večina članic Španiji ponudila pomoč, dodal pa, da se jih je pojavilo nekaj, ki so govorile o zamrznitvi sodelovanja njegove države v območju schengna. Po njegovem mnenju bi bilo to v neskladju tako z evropskimi interesi kot z zdravo pametjo. Kritike na račun Španije je pripisal tudi političnim interesom in pomenljivo izpostavil Italijo, rekoč, da je tam prihodov nezakonitih migrantov še enkrat več kot v Španiji.