Evropska komisija je sredi oktobra predlagala dopolnilo k uredbi o metanu. To se nanaša na določbe o obveznosti spremljanja, poročanja in preverjanja, ki bi od začetka prihodnjega leta veljale za uvoznike zemeljskega plina, surove nafte in premoga v EU.

Poleg tega bi dopolnilo spremenilo člen, ki za evropske uvoznike in proizvajalce določa obveznosti na področju intenzivnosti metana pri proizvodnji omenjenih fosilnih goriv. O tem bi morala podjetja glede na uredbo prvič poročati avgusta 2028.

Bruselj je predlagal, da bi se te določbe začele uporabljati z enoletnim zamikom. S tem bi preprečili dodaten pritisk na varnost dobav uvoženih fosilnih goriv v trenutnih geopolitičnih okoliščinah. Svet EU, ki združuje predstavnike članic, je komisijo pri tem podprl.

Evropski parlament se je medtem zavzel za triletni odlog, saj da uvozniki in proizvajalci potrebujejo več časa, in sicer morda v času, ko so zaradi vojne na Bližnjem vzhodu energetski trgi pod pritiskom, cene pa visoke, ne bodo mogli zagotoviti dovolj zalog energentov, ki bodo v skladu z zakonodajo.

Pogajalci Sveta EU in Evropskega parlamenta so se zdaj strinjali, da je potrebnega več časa od prvotnega predloga komisije. Kompromisno trajanje odloga je dve leti, komisija pa naj bi do začetka 2028 oblikovala ustrezna orodja za izvajanje zakonodaje, da bo poročanje učinkovito, pregledno in natančno ter ne bo ogrožalo energetske oskrbe unije, so sporočili iz Sveta EU, ki mu trenutno predseduje Irska.

Določbe o obveznosti spremljanja, poročanja in preverjanja bodo za uvoznike zemeljskega plina, surove nafte in premoga v EU tako po novem veljale s 1. januarjem 2029, obveznosti na področju poročanja o intenzivnosti metana pri proizvodnji fosilnih goriv pa s 5. avgustom 2030.

Oba sozakonodajalca v EU morata zdaj dogovor uradno še potrditi, dopolnilo naj bi nato začelo veljati še pred koncem leta.

Priporočamo