Bolivija se je maja in junija soočila z valom stavk in protivladnih protestov, zlasti zaradi nasprotovanja gospodarskim reformam desnega predsednika Rodriga Paza, ki je bil izvoljen oktobra lani.
Skupine sindikatov in kmetov, ki podpirajo nekdanjega socialističnega predsednika Eva Moralesa, so organizirale intenzivne proteste, vključno z blokadami cest, zaradi katerih je v več mestih primanjkovalo goriva, hrane in zdravil.
Nalog za aretacijo nekdanjega socialističnega predsednika, ki ga je danes izdalo tožilstvo, je povezan s preiskavo protestnih blokad cest, ki so jo sprožili po obtožbah, da je šlo za "oboroženo vstajo in terorizem".
Protesti so se začeli kot izraz nezadovoljstva, zlasti med delavci in avtohtonimi prebivalci, zaradi najhujše gospodarske krize v Boliviji v zadnjih desetletjih. Nato so se zaostrili in prešli v zahtevo po odstopu Paza, ki ga podpirajo ZDA.
Paz je nato junija razglasil izredno stanje, kar mu je omogočilo, da je na ulice poslal vojsko in prepovedal demonstracije.
Konservativni predsednik je Moralesa obtožil, da je zrežiral proteste, očita pa mu tudi trgovanje z drogami, za kar pa ni predložil dokazov. Morales je medtem Pazu očital, da s svojo neoliberalno politiko in programi za zmanjševanje stroškov neti državljansko vojno.
"Ne bodo nas zastrašili. Skušajo nas obtožiti za proteste, da bi prikrili resnično dramatično situacijo v Boliviji: globoko družbeno in gospodarsko krizo," je v odzivu na omrežju X sporočil Morales, prvi voditelj iz vrst avtohtonega prebivalstva v zgodovini Bolivije, ki je državo vodil od leta 2006 do 2019.
Morales je sicer trenutno na begu v svoji domači regiji Chapare zaradi obtožb o trgovini z ljudmi. Obtožujejo ga, da je imel med svojim predsedniškim mandatom razmerje s 15-letnico, ki naj bi tudi zanosila. Starši najstnice pa naj bi privolili v to razmerje v zameno za ugodnosti. Nekdanji predsednik vse obtožbe zanika.