V petek, na dan, ko se je začel volilni molk, smo v središču Beograda preverjali vzdušje pred nedeljskimi volitvami. Študenti, ki so dan prej napolnili prestolnico, so se počasi vračali v svoje kraje. Študentska lista ob tem javlja, da je nenavadno veliko zamud avtobusov in odpovedanih medkrajevnih linij, medtem ko beograjska avtobusna postaja poka po šivih. Volilci bodo v nedeljo oddali svoj glas, mnogi najverjetneje za številko tri, pod katero na glasovnici nastopa lista Študentje zmagujejo (Studenti pobeđuju). Na predčasnih parlamentarnih volitvah bodo volilci sicer izbirali 250 poslancev, za večino jih je potrebnih 126.

Parliamentary candidates on the "Student List - Students Win" student list attend a final campaign rally in Belgrade, Serbia, October 22, 2026. REUTERS/Djordje Kojadinovic

Na odru so kandidati obljubljali neodvisno sodstvo in tožilstvo ter šolstvo in zdravstvo, dostopno vsem. Foto: Reuters

Upanje, ki ga prej ni bilo

V Beogradu sicer vre od upanja na zmago študentske liste, vsaj po besedah našega prvega sogovornika Bogdana. »Za študentsko listo bom glasoval, ker sem prepričan, da je skrajni čas, da po štirinajstih letih vladanja Srbske napredne stranke ta izgubi vodilno mesto.« Bogdanovo zaupanje v mlade deli Marija. Starejša sogovornica pravi, da so ji študenti vlili upanje, da je mogoče živeti v normalni državi. Prvič verjame, da bi se to res lahko zgodilo.

In čeprav so volitve na vrsti šele v nedeljo, večina že razmišlja o tem, kakšna bo Srbija v ponedeljek. »Sprememba je očitno nujna. Država mora pripadati svojim ljudem, ne mafiji in kriminalcem,« pravi Kosta, študent prava, ki v študentskem gibanju sodeluje že od samega začetka. Na vprašanje, kaj ga je prepričalo, da že dve leti vztraja pri protestih, odgovori: »Verjamem, da se nas Vučić boji. V nedeljskih volitvah tako vidim priložnost, da se naše dolgo protestno vztrajanje konča in da se bomo v ponedeljek zbudili, če bomo seveda sploh šli spat, v drugačni Srbiji. In prav to mi je dve leti vlivalo energijo za proteste.«

Supporters of the electoral list "Student List - Students Win" attend a final campaign rally at Slavija Square in Belgrade, Serbia, October 22, 2026. REUTERS/Marko Djurica

Pred začetkom volilnega molka se je na trgu Slavija zbrala večdesettisočglava množica, ki je do zadnjega kotička zapolnila tudi okoliške ulice. Foto: Reuters

Še večer prej so se podporniki študentske liste zbirali na Slaviji in napolnili okoliške ulice. Proti trgu je krenilo šest organiziranih kolon: iz Zemuna, Novega Beograda in Čukarice, s Studentskega trga, od tehniških fakultet in z Avtokomande. Iz drugih krajev Srbije so prispele avtomobilske kolone. Arhiv javnih zborov je udeležbo ocenil na okoli 150.000 ljudi.

Na odru so kandidati obljubljali neodvisno sodstvo in tožilstvo ter šolstvo in zdravstvo, dostopno vsem. Zaključek so spremljali vzkliki o zmagi. Kandidati so stopili med zbrane in z izvodi srbske ustave v rokah zaplesali kolo. Za gibanje, ki je začelo z zahtevami po odgovornosti za smrt šestnajstih ljudi pod novosadskim nadstreškom, je bil to zadnji veliki shod pred prvim parlamentarnim preizkusom. Nekateri udeleženci so do Beograda hodili več dni. V sredo so jih v prestolnici pričakali z baklami in rdečo preprogo. Odmevale so piščalke, vuvuzele in glasba, ljudje so se zbirali ob ulicah in pozdravljali prišleke. Ti so se v petek že odpravljali nazaj v kraje, iz katerih so začeli pot.

Spomnimo, protesti so se začeli po zrušenju nadstreška obnovljene železniške postaje 1. novembra 2024. Vprašanja o nadzoru obnove in porabi javnega denarja so prerasla v zahteve po zamenjavi oblasti. Študentom so se pridružili profesorji, učitelji in drugi državljani, nezadovoljni z delovanjem javnih ustanov. Za vseh 250 poslanskih mest tako zdaj kandidirajo profesorji, zdravniki, učitelji, športniki, kmetje in umetniki, ki so jih izbrali študentski plenumi. »Cilj je spremeniti sistem,« je za Al Jazeero povedal kardiolog Ilija Srdanović, prvi na listi. V načrtu imajo med drugim zakon o izvoru premoženja in posebno tožilsko policijo. Roke za izvedbo bi določili šele po prevzemu oblasti in pregledu razmer v javnih ustanovah.

Serbian President Aleksandar Vucic attends a rally in Belgrade, Serbia, June 27, 2026. REUTERS/Djordje Kojadinovic

Kljub dolgoletnemu vladanju SNS Vučić tudi sam obljublja spremembe in od volilcev zahteva zaupanje, da jih lahko izpelje. Foto: Reuters

»Njih ni nič proti vsem nam«

Med sogovorniki v središču Beograda so tudi ljudje, ki nedeljo pričakujejo s povsem drugačnimi željami. Dragica se je v četrtek udeležila shoda v podporo Vučiću in je prepričana, da je prav on edini, ki zna in zmore voditi državo. Njen partner Milivoj pravi, da »po Titu ni bilo tako velikega človeka, kot je Vučić«, in da bi Srbija »brez njega propadla«. Zato verjame v njegovo zmago. Na vprašanje, ali se kaj bojita, da bi imeli študenti vendarle več podpore državljank in državljanov, kar se je pokazalo na protestih, odgovarjata: »Pravijo, da jih je bilo v Beogradu v četrtek nekaj čez 150.000, Srbov pa nas je šest milijonov. Njih ni nič proti vsem nam.«

V Novem Beogradu so se Vučićevi privrženci v četrtek začeli zbirati že zgodaj popoldne. Pred športno dvorano Ranka Žeravice so parkirali avtobuse in kombije, za ljudi zunaj so postavili velik zaslon. V dvorani so zapeli himno, nato je Vučić z udeleženci zapel še pesem Ruzmarin. Shod je po poročanju N1 Srbija trajal nekaj več kot pol ure. Vučić svoje privržence nagovarja z obljubo stabilnosti in izkušnjami pri vodenju države. Napoveduje manjšo vlado, ki bi imela namesto sedanjih 31 le 12 ministrov. Kljub dolgoletnemu vladanju SNS tudi sam obljublja spremembe in od volilcev zahteva zaupanje, da jih lahko izpelje. Na četrtkovem srečanju je podpornike pozval, naj drugi strani ponkudijo roko, obenem pa jim je naročil, naj ne pozabijo, da je poskušala zrušiti državo. Predvolilni nagovor je končal s pozivom k prepričljivi zmagi, medtem ko so nad množico poleteli beli papirnati trakovi in baloni.

Kaj bo po nedelji?

Zmago študentske liste pričakuje tudi srbski igralec Luka Grbić, ki veliko dela in ustvarja tudi v Sloveniji. »Verjamem, da bo študentska lista zmagala. Po dveh letih protestov so pokazali, da so vztrajni,« pravi in upa, da se bo volitev udeležilo rekordno število ljudi. Vendar pa ob pričakovanju zmage ne skriva negotovosti glede tega, kaj bi ji sledilo. »Si pa ne predstavljam, kaj se bo zgodilo, če zmagajo, in kaj, če ne. V obeh primerih bo za Srbijo prihodnost burna,« meni. »Če zmagajo, kar si sicer resnično želim, jih čaka težko delo popravljanja te razsute in skorumpirane države. Če ne zmagajo, pa je to najbrž njihov konec, kajti oblast bo že našla način, da jih kaznuje.«

V nedeljo se bodo volišča odprla ob sedmih zjutraj. Študentsko listo tako čaka preverjanje, koliko ljudi bo podporo s protestov potrdilo še na glasovnici, Vučićevo pa, koliko zaupanja je ohranila po skoraj dveh letih množičnih demonstracij. Za sestavo vlade bodo pomembne tudi manjše liste, njihov vstop v parlament in pripravljenost na sodelovanje. Poleg tega je pričakovati več izgredov in zapletov na voliščih. 

Ljubljana, hotel Grand Plaza.Mednarodni kongres dela z naslovom Razdeljeni svet, zdruzeno delavstvo.Moderator panela Faris Kocan.

Faris Kočan, politolog

Faris Kočan: Študenti imajo realno možnost za zmago

Politolog Faris Kočan ocenjuje, da študenti protestnega gibanja niso zgolj prenesli na volitve, temveč jim je uspelo zgraditi široko in dobro organizirano politično mrežo. Njihovo prednost vidi v tem, da nagovarjajo ljudi zunaj običajnih strankarskih delitev in da se osredotočajo na vprašanja, ki so po padcu nadstreška v Novem Sadu postala osrednja: odgovornost oblasti, korupcijo in delovanje institucij.

Množičen zaključni shod in tesna razmerja v anketah, o verodostojnosti katerih sicer dvomi, po njegovi oceni kažejo na resen izziv Vučićevi oblasti. To prepoznava tudi v odzivih srbskega predsednika, ki je po njegovih besedah »živčen kot še nikoli« in dela številne napake. »Študenti imajo torej realno možnost, da premagajo Vučićevo SNS, vendar izida ne bi upal vnaprej napovedati,« poudarja Kočan.

»Tekmujejo v izrazito neenakih pogojih: oblast ima prevlado v osrednjih medijih in vpliv na institucije, ob tem pa so poročila o pritiskih in zastraševanju opozicijskih akterjev,« opozarja. Zato bodo po njegovem odločilni udeležba, sposobnost študentov, da zaščitijo glasove, in odziv oblasti na tesen rezultat. Ob tem dodaja: »Tudi morebitna zmaga na volitvah sama po sebi še ne bi pomenila hitre spremembe sistema, ki se je utrjeval več let.«

Priporočamo