Pred enim letom je ameriški podpredsednik James David Vance stresel Evropo z nastopom na münchenski varnostni konferenci. Govor je bil jasna napoved čezatlantskih napetosti pod »novim šerifom v mestu«, kot je dejal, mislil pa na predsednika Donalda Trumpa. Evropi je Vance očital cenzuro, odmikanje od skupnih zahodnih vrednot in politično spodbujene nenadzorovane migracije.
Leto dni je naokoli in varnostna konferenca v bavarski prestolnici je spet tu kot eden najbolj izpostavljenih tovrstnih dogodkov. Le da tokrat brez Vancea. Namesto ameriškega podpredsednika, ki nedavno ni bil deležen preveč prijaznega pozdrava javnosti med odprtjem zimskih olimpijskih iger v Italiji, bo tokrat glavni ameriški predstavnik zunanji minister Marco Rubio.
V Münchnu bodo govorili tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, kitajski zunanji minister Wang Yi pa danska premierka Mette Frederiksen, francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski in poljski premier Keir Starmer in Donald Tusk, nemški kancler Friedrich Merz in vrsta drugih. Na eni od razprav bo nastopila tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. Toda največ pozornosti bo skoraj gotovo deležen vodja ameriške diplomacije oziroma sporočilo, ki ga bo Evropi prinesel iz Washingtona po letu dni turbulentnih odnosov okoli Grenlandije, carin, zveze Nato in drugih tem. Rubio na splošno bolj izbira besede od Vancea in je bolj zaželen sogovornik na evropski strani. Ostaja pa zvest izvrševalec Trumpovih politik in bo po konferenci odšel na Madžarsko podpret Viktorja Orbana pred aprilskimi volitvami.
Naslov je V razgradnji, na naslovnici pa slon
Po drugi strani bo zanimivo spremljati govore evropskih politikov v času, ko poudarjajo potrebo po večji avtonomiji stare celine in spoznavajo omejitve transatlantskega zavezništva pod Trumpovo vlado in morda tudi dolgoročneje.
Da je mogoče pričakovati več konfrontacije, nakazuje že münchensko varnostno poročilo, ki ga vsako leto izdajo pred konferenco in služi kot orientacijska točka za vsebinske razprave. Tokrat nosi naslov V razgradnji oziroma V uničenju, na naslovnici pa je velik slon, kar je ne najbolj prikrita aluzija na ameriške republikance, katerih maskota je ta žival. Predsednik konference Wolfgang Ischinger ji daje še drugačen pomen – pravi, da bodo letos »odkrito govorilo o slonu v sobi«, torej o v oči bodeči temi, ki bi se ji vsi radi izognili. Kot je dejal, so ta tema »naraščajoči udarci temeljnim načelom svetovne ureditve po letu 1945, kar je očitno ne le v ZDA, ampak tudi v mnogih drugih delih sveta«.
Je udrihanje po institucijah res odrešilni recept?
Poročilo samo je izrazito kritično do Združenih držav. Kot pišejo avtorji, so marsikje na zahodu na pohodu politične sile, ki dajejo prednost uničevanju pred reformami in gradijo na razočaranju ljudi nad demokratičnimi institucijami ter prepričanju, da so birokratsko razbohotene in neučinkovite. »Rezultat je novo okolje, kjer tiste, ki nastopajo z buldožerji, rušilnimi kroglami in verižnimi žagami, pogosto previdno ali celo odkrito obožujejo. Najmogočnejši od tistih, ki s sekiro udarjajo po obstoječih pravilih in ustanovah, je predsednik ZDA Donald Trump,« piše v poročilu. »Vendar ni jasno, ali uničevanje res odpira pot politiki, ki bo povečala varnost, blaginjo in svobodo ljudi. Prej bi lahko videli svet, ki ga oblikujejo transakcijski posli, ne načelno sodelovanje, zasebni, ne javni interes, ter regionalni hegemoni, ne univerzalna načela.« K temu so dodali še rezultate raziskave med enajstimi državami skupin G7 in BRICS brez Rusije, ki kažejo, da ljudje ZDA dojemajo kot naraščajočo varnostno grožnjo.
