Pod geslom Za izobraževanje, javne univerze in nacionalno znanost so udeleženci protestov v Buenos Airesu in drugih argentinskih mestih zahtevali predvsem spoštovanje zakona o financiranju javnih univerz, ki ga vlada noče izvajati.
Po navedbah organizatorjev se je protestov v provinci, kjer leži glavno mesto Buenos Aires, udeležilo okoli 600.000 ljudi, po vsej državi pa 1,5 milijona. Po ocenah časnika La Nacion se je v mestu Buenos Airesu zbralo okoli 120.000 demonstrantov.
V prestolnici so se protestniki zbrali na trgu Plaza de Mayo pred predsedniško palačo. "Brez izobraževanja ni prihodnosti," je med drugim pisalo na transparentih, ki so jih nosili demonstranti.
"Argentinci zahtevajo, da lahko profesorji in delavci v sistemu javnih univerz dostojno živijo od svojega dela. Javna univerza je glavno orodje za socialno mobilnost v naši državi. Ta vlada uničuje kakovostno javno izobraževanje," je za špansko tiskovno agencijo EFE povedal prorektor Univerze v Buenos Airesu (UBA) Emiliano Yacobitti.
Milei je od prevzema položaja konec leta 2023 uvedel stroge varčevalne ukrepe, ki so oslabili proračun univerz. V letih 2024 in 2025 je kongres sprejel dva zakona, ki od izvršilne veje oblasti zahtevata, da univerzam dodeli več sredstev, vendar ju je Milei zavrnil.
Zavrnitev iz leta 2025 je parlament razveljavil, vendar vlada kljub temu noče izvajati zakona in se je pritožila na vrhovno sodišče.
Zaradi drastičnega zmanjšanja proračuna za univerze so se po poročanju EFE močno znižale plače profesorjev in drugih zaposlenih, zaradi česar mnogi odhajajo. Poslabšala se je tudi infrastruktura, univerze pa se soočajo tudi s pomanjkanjem učnih gradiv, osipom študentov ter težavami pri vzdrževanju javnih bolnišnic, ki so odvisne od univerz.
