V Alberti, zahodni kanadski provinci, ki ima 4,5 milijona prebivalcev in 30-krat večjo površino od Slovenije, danes poteka posvetovalni referendum z 10 vprašanji. Najbolj pomembno je deseto, ki volilce sprašuje, ali naj vlada začne ustavni postopek za izvedbo zavezujočega referenduma o neodvisnosti. Druga vprašanja se nanašajo na migracijsko politiko, ukinitev kanadskega senata in prednost zakonov Alberte pred kanadskimi.
Izidi referendumov bodo znani v sredo. Po anketah bo postopek za odcepitev podprlo samo okoli 25 odstotkov udeležencev glasovanja. Konservativna premierka Alberte Danielle Smith je napovedala, da v primeru poraza separatistov novega referenduma ne bo, dokler bo na oblasti. V resnici je razpisala omenjenih deset referendumov predvsem zaradi desetega, s čimer je preprečila, da bi separatisti takoj organizirali zavezujoč referendum o odcepitvi.
Sporna nafta
Smithova sicer hoče, da Alberta ostane v Kanadi, a je še do pred kratkim razpihovala separatizem, ko je obtoževala zvezno vlado, da deluje proti interesom zahodnega dela države. Številni separatisti so stavili nanjo in ji omogočili zmago na parlamentarnih volitvah v Alberti maja 2023. A zdaj so vse bolj razočarani nad njo, tako da bo težko zmagala na volitvah prihodnje leto.
Sicer v Alberti že vseskozi trdijo, da vzhodni del države živi na njihov račun. Zlasti to velja od leta 1980, ko je tedanji kanadski premier Pierre Elliott Trudeau vpeljal nacionalni energetski program, ki omogoča Ottawi, da upravlja večji del dobičkov od nafte. Kar 85 odstotkov vsega kanadskega izvoza te surovine pa danes predstavlja nafta iz Alberte. Ko je leta 2015 postal kanadski premier Justin Trudeau, je v Alberti že s tem, da je spomnil na očeta, oživel separatizem. Kot napad na svojo naftno industrijo pa so razumeli njegov davek na ogljikove izpuste. Smithova ga je delno odpravila, ko se je pred štirimi leti – tedaj je postala premierka – zoperstavila pristojnostim zveznih oblasti zlasti na energetskem področju.
Ko je januarja 2025 ameriški predsednik Donald Trump grozil, da bo Kanado s trgovinsko vojno prisilil, da postane 51. ameriška zvezna država, je šla Smithova k njemu na prijateljski obisk v Mar-a-Lago na Floridi. Medtem ko so vsi drugi kanadski voditelji skupaj nastopili proti omenjenim grožnjam iz Bele hiše, Smithova ni hotela podpisati skupne deklaracije proti ameriškim carinam na nekatere kanadske izdelke. Jeffrey Rath, voditelj separatistov iz Alberte, ki se je že večkrat srečal s predstavniki Trumpove administracije, je v soboto na predreferendumskem zborovanju izjavil: »Zvezna vlada hoče, da se združimo z Evropo, potem ko je pretrgala naše vezi z ZDA.«
Preobrat premierke
Smithova pa se je v zadnjih mesecih zbližala z liberalnim kanadskim premierjem Markom Carneyjem, ki je 1. oktobra uradno podprl naftovod med Alberto in Pacifikom. »To je velika zmaga za energetsko prihodnost Alberte in Kanade,« je izjavila. Carney, ki je sam doma iz Alberte, je posegel v predreferendumsko kampanjo. Posvaril je pred dolgim zapletenim procesom, ki bi se začel, če bi zdaj večina glasovala v prid postopka odcepitve. Carney tovrstne težave dobro pozna, saj je bil guverner britanske centralne banke Bank of England v času brexita.
V četrtek je Carney na predreferendumskem shodu v Calgaryju, največjem mestu Alberte, priznal, da je nezadovoljstvo njenih prebivalcev upravičeno, ker ne upravljajo povsem svojega naravnega bogastva. A posvaril jih je pred glasovanjem za postopek odcepitve, ker bi slabitev Kanade lahko izkoristili »nekateri zunaj naših meja«, ki si jo hočejo »prilastiti«. Podobno kot v prejšnjih govorih ni izrecno omenjal ZDA in Trumpa, ki se gre še naprej trgovinsko vojno s Kanado in še vedno grozi, da bo Kanada 51. ameriška zvezna država.
Medtem ko v Alberti separatistom ne kaže na zmago, pa bo najbrž težja preizkušnja za enotnost Kanade osamosvojitveni referendum v francosko govorečem Quebecu, kjer ga – najbrž v letu 2028 – pripravlja separatistična Quebeška stranka, ki je nedavno zmagala na parlamentarnih volitvah te province.