V soboto bo minilo pet let, odkar so talibani ob umiku ZDA in njenih zaveznic vkorakali v Kabul in znova prevzeli oblast v Afganistanu. Sprva so mednarodni skupnosti obljubljali miroljubno vladavino, a so na te obljube hitro pozabili in obnovili politiko zatiranja v državi.
Talibani so v skladu z lastno strogo razlago islama uvedli številne omejitve za ženske ter jih praktično izrinili iz javnega življenja in državnih služb. Zapustiti so morale vse vodilne položaje v državni upravi. Prepovedali so jim izobraževanje v srednjih šolah in na univerzah, prav tako pa ne smejo obiskovati parkov, telovadnic in javnih kopališč.
Število deklet, ki so jim talibanske oblasti prepovedale dostop do srednješolske izobrazbe, se je od lani povečalo za 200.000. Do leta 2030 bi omejitev lahko prizadela skoraj štiri milijone žensk, ocenjuje Unesco. Poudaril je, da je Afganistan edina država na svetu, kjer je dekletom in ženskam uradno prepovedano šolanje v srednjih šolah in na univerzah.
V luči tega je organizacija poudarila pomen pravice do izobraževanja in pozvala k odpravi diskriminacije žensk. Opozorila je tudi, da prepoved šolanja prinaša znatne gospodarske stroške, saj naj bi omejitev šolanja za ženske in dekleta Afganistan do leta 2066 stala 9,6 milijarde dolarjev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Unesco prav tako navaja, da več kot 90 odstotkov desetletnikov v Afganistanu ne zna prebrati preprostega besedila. Poleg tega so številne šole slabo opremljene, v mnogih tudi ni dostopa do vode, sanitarij in ogrevanja.