Podjetje deluje na podlagi samovodenih ekip, v katerih zaposleni skupaj sprejemajo odločitve in prevzemajo odgovornost za njihovo izvedbo.
Arhitekt tega eksperimenta je soustanovitelj podjetja Casper Kirketerp-Møller, ki je Clever pred več kot desetletjem ustanovil z le peščico zaposlenih.
Danska in druge nordijske države sicer že dolgo slovijo po egalitarnih delovnih okoljih in ploskih organizacijskih strukturah, vendar je želel Kirketerp-Møller to idejo razviti še korak dlje. Pri tem se je lotil razmisleka, kako ljudje sodelujejo in o tem, kakšno organizacijsko strukturo dejansko potrebujejo.
Človeški pristop bo ključen
Leta 2019 je začel postopoma odpravljati posamezne ravni vodenja, na koncu pa se je odpovedal tudi položaju generalnega direktorja. Njegov glavni cilj je bil sprostiti polni potencial vseh zaposlenih, kar se mu v času vse večje avtomatizacije zdi še posebej pomembno.
»V novi dobi, ko bo umetna inteligenca poskrbela za vse, kar je povezano z učinkovitostjo, bodo prav človeške spretnosti in človeški pristop ključni za uspeh podjetij ter njihovo sposobnost inoviranja,« je dejal.
V ozadju pa so bili tudi povsem praktični razlogi. Po njegovem mnenju se močno hierarhične organizacije težko hitro odzivajo na spremembe, saj mora vsaka odločitev skozi več stopenj odobritev.
Svoboda z varovalkami
Odprava šefov ne pomeni, da podjetje deluje brez strukture. Približno 500 zaposlenih v Cleverju je razdeljenih v več kot 50 ekip s po osem do dvanajst člani. Vsaka je organizirana okoli jasno opredeljenih ciljev, vlog in odgovornosti.
Lykke Jeppesen, ki že več kot štiri leta sodelavcem pomaga pri sprejemanju skupnih odločitev, posebej ceni odsotnost rivalstva.
»Delam v ekipi, kjer smo vsi enakopravni. Tukaj smo zato, da uspemo skupaj, zato med nami ni notranje konkurence,« je 37-letnica povedala za AFP.
Po njenih besedah takšen model zadovoljuje temeljne človeške potrebe po avtonomiji, svobodi in pripadnosti. Interna raziskava iz leta 2024 je pokazala, da je bilo 92 odstotkov zaposlenih v podjetju veselih, ko so se zjutraj odpravili na delo.
Ljudje želijo avtonomije
Helge Hvid, profesor na Univerzi Roskilde, ki proučuje samovodena podjetja, se strinja, da lahko birokracija upočasni sprejemanje odločitev, kadar je za potrditev potrebnih preveč vodstvenih ravni. Dodaja, da ploske organizacijske strukture še posebej privlačijo mlajše zaposlene.
»Ljudje želijo imeti vpliv na svoje delo in občutek, da ima to smisel. Želijo si avtonomije,« je Hvid povedal za AFP.
V začetku tega meseca je Kirketerp-Møller podjetje dokončno zapustil. Kljub temu je danski energetski koncern Andel, ki je lastnik Cleverja od leta 2018, zagotovil, da nekonvencionalne organizacijske strukture ne namerava spreminjati.