Število članov cerkvenih institucij v Nemčiji strmo upada. Samo v letu 2024 sta evangeličanska in katoliška cerkev, dve največji verski skupnosti, zaradi izstopov ali smrti izgubili več kot milijon vernikov. Zaradi sistema cerkvenega davka, ki ga pobira država in prenese cerkvam glede na članstvo, imajo cerkvene skupnosti interes, da obseg svojih nepremičnin prilagodijo potrebam.
Trenutno dobrih 45 odstotkov Nemcev še vedno pripada bodisi evangeličanski bodisi katoliški cerkvi, medtem ko je pred tridesetimi leti ta delež znašal skoraj 69 odstotkov. Zaradi upada števila vernikov cerkvam vse pogosteje odvzamejo posvečeni status.
Od leta 2000 so opustili na stotine katoliških in protestantskih cerkva. Nemška škofovska konferenca je v odgovoru na poizvedbo portala Deutsche Welle pojasnila, da so med letoma 2000 in 2024 zaprli 611 katoliških cerkva. Evangeličanska cerkev ocenjuje, da je bilo v istem obdobju trajno zaprtih od 300 do 350 njihovih cerkva, natančnejši podatki pa niso na voljo.
Cerkvene zgradbe na trgu
Kakšna usoda čaka nekdanje božje hrame? V nekaterih mestih, zlasti v Berlinu, so cerkvene zgradbe prevzele rastoče pravoslavne skupnosti, vendar to ostaja izjema. Zgradbe pogosto prodajo; samo v prestolnici je trenutno na trgu več velikih cerkvenih objektov. Prav tako ni nenavadno, da cerkve preprosto porušijo.
Približno 80 odstotkov cerkva je spomeniško zaščitenih, kar močno omejuje morebitne prenove. Številne starejše objekte zato preurejajo v prostore za shranjevanje žar (kolumbarije), kar v stavbah ohranja pridih religioznosti.
Po drugi strani pa predvsem mlajše cerkve, zgrajene po drugi svetovni vojni v modernističnih slogih in pogosto sredi novejših naselij, včasih preuredijo za povsem druge namene.
V Jülichu, mestu med Kölnom in Aachnom, v nekdanji katoliški cerkvi sv. Roka zdaj prodajajo kolesa. Podjetnik Thomas Oellers je svoj kolesarski center, Toms Bike Center, preselil kar v cerkvene prostore.
V Wettringenu, severno od Münstra, so nekdanjo cerkev spremenili v »nogometno cerkev«; v njej so uredili manjše nogometno igrišče, ki ga uporablja predvsem nogometna šola.
Morda najbolj nenavadna usoda je doletela cerkev v kraju Kleve na skrajnem zahodu Nemčije, v bližini nizozemskega mesta Nijmegen. Nekdanja evangeličanska cerkev Vstajenja zdaj služi kot boksarska telovadnica in arena.
V nekdanjih cerkvah danes najdemo tudi pube, knjižnice in knjigarne, celotne samostane pa so ponekod preuredili celo v hotelske komplekse. V Düsseldorfu je hotel obdržal tradicionalno ime Mutterhaus (Materni dom) kot poklon prvotnemu namenu stavbe, ki je bila nekoč služila samostan za nune.
Rešitev stanovanjske stiske
V časih pomanjkanja stanovanj je vse več primerov, ko arhitekti cerkvene zgradbe preuredijo v stanovanjske objekte. To se dogaja na primer v Berlinu, Rostocku, Trierju, Kölnu in Wuppertalu.
Eden najzgodnejših večjih kompleksov je Lukas-K-Haus v Essnu. Evangeličansko cerkev sv. Luke, zgrajeno leta 1961, so leta 2008 dekonsekrirali, med letoma 2012 in 2013 pa preuredili v stanovanja. Na dnu stopnišča zdaj visita dve plošči: prva iz leta 1959 in druga iz leta 2012. Abstraktna barvna okna so še vedno prvotna cerkvena okna.
Od cesarja Jožefa II. in Napoleona do danes
Ni naključje, da je večina preurejenih cerkva v nekdanji Zahodni Nemčiji. Večino teh objektov so zgradili po drugi svetovni vojni kot nadomestilo za cerkve, porušene med vojnim bombardiranjem.
Prav tako preurejanje verskih objektov ni nič novega. Napoleon je cerkve po vsej Evropi – tudi v naših krajih v času Ilirskih provinc – pogosto uporabljal za vojaške potrebe. Stolnica v Kölnu je takrat služila kot skladišče vojaške opreme, številni samostani pa so postali vojaške bolnišnice ali zapori.
Tudi na Slovenskem so po jožefinskih reformah, zaradi katerih so bili zaprti številni samostani, mnogi verski objekti dobili novo vlogo. Kartuzijanski samostan Bistra je bil na primer razpuščen s cesarskim odlokom leta 1782 in preurejen v graščino, danes pa je v njem Tehniški muzej Slovenije.
Morda najbolj znani primer druge rabe cerkve v 19. stoletju pa prihaja prav iz Nemčije. Cerkev sv. Pavla v Frankfurtu je bila zgrajena kot protestantska cerkev, a je leta 1848 postala prizorišče prvega svobodno izvoljenega nemškega parlamenta. Stavba je bila močno poškodovana med bombardiranjem leta 1944 in po vojni obnovljena, a se od takrat ne uporablja za verske obrede, temveč kot nacionalni spomenik in prostor za uradne prireditve.