»Razglasitev vojnega stanja je povzročila ogromne družbene posledice in težko je najti kakršne koli znake, da bi se obtoženi zaradi tega pokesal,« je povedal predsedujoči sodnik Ji Gwi-yeon.
Yoon je decembra 2024 v televizijskem nagovoru nenadoma razglasil vojno stanje in ob tem dejal, da so potrebni drastični ukrepi, da bi izkoreninili protidržavne sile. Predsedujoči sodnik Ji je dejal, da je Yoon nato v stavbo državnega zbora poslal vojake z namenom, da bi utišal svoje politične nasprotnike.
Tožilstvo v Seulu je za 65-letnega Yoona sicer zahtevalo izrek smrtne kazni.
Yoon je ves čas zanikal, da bi karkoli storil narobe. Trdil je, da si je prizadeval zaščititi svobodo in ponovno vzpostaviti ustavni red. Dejal je, da se je boril proti zakonodajni diktaturi, ki jo je po njegovih besedah vodila opozicija.
Po navedbah nemške tiskovne agencije dpa se Yoon na sodbo lahko pritoži.
Nekdanji predsednik je Južno Korejo pahnil v politično krizo, ko je konec leta 2024 sicer neuspešno poskušal uvesti vojno stanje v državi. Januarja lani so ga tamkajšnji organi pregona pridržali. Yoona so nato s položaja predsednika odstavili aprila lani. Nasledil ga je Lee Jae-myung, ki je junija lani zmagal na volitvah.
