»Mislila sem, da imam več pravic kot robot,« je v smehu povedala Marvinova, nekdanja profesorica komunikologije na Univerzi v Pensilvaniji. Za Marvinovo 14. oktober ni bil prvi dan, ko se je postavila pred enega od majhnih avtonomnih robotov, ki po ulicah Philadelphie dostavljajo hrano. Odkar so jih začeli uporabljati v mestu, je namreč postalo njeno nenavadno protestno početje skoraj navada, poroča CNN.
Ko na pločniku sreča dostavnega robota, se postavi predenj in mu prepreči nadaljnjo pot. Včasih ga spremlja tudi med premikanjem in tako za nekaj minut odloži dostavo naročila. Kot pravi, običajno vztraja od 10 do 15 minut, če ji okoliščine to dopuščajo. »Imam svoje življenje, zato nimam neomejeno časa za stanje pred roboti,« je pojasnila.
Po njenem mnenju zaradi njenega ravnanja nihče ne utrpi resne škode. Največ, kar se lahko zgodi, je, da zaposleni v pisarni na svoje kosilo počaka približno 15 minut dlje.
Protest proti izgubi delovnih mest in nadzoru
Dostavne robote podjetja Uber Eats so v Philadelphii uvedli marca. Mesto je tako postalo četrto v ZDA, kjer je mogoče hrano naročiti z avtonomno robotsko dostavo. Toda majhni roboti z očmi na sprednji strani niso navdušili vseh prebivalcev. Na družbenih omrežjih so se pojavili posnetki ljudi, ki na njih sedijo, jih brcajo ali poškodujejo.
Marvinova se je odločila za drugačen pristop. Njen protest je usmerjen predvsem proti posledicam vse večje avtomatizacije. Opozarja na tri glavne težave: izginjanje delovnih mest za dostavljavce z nižjimi prihodki, nevarnost, ki jo roboti predstavljajo za pešce na pločnikih, in poseganje v zasebnost zaradi vgrajenih kamer.
Meni, da tehnološka podjetja postopoma prevzemajo javni prostor, pri tem pa se premalo upošteva interese ljudi, ki ga vsakodnevno uporabljajo.
Po cepljenju proti gripi se je znašla v policijskem vozilu
Aretirali so jo 14. oktobra, ko se je Marvinova vračala domov po cepljenju proti gripi. V eni roki je nosila kozarec omake za enčilade, v drugi pa naročeno piščančjo jed birjani. Na poti je naletela na dostavnega robota in se, tako kot že večkrat prej, postavila pred njega.
Tokrat se je na prometnem delu mesta okoli nje zbrala večja skupina ljudi. Nekateri so jo podpirali, drugi so njeno ravnanje kritizirali. Marvinova domneva, da je nekdo iz množice poklical policijo. Policisti so jo vklenili, odpeljali v policijskem vozilu in ji izdali kazensko prijavo zaradi kršenja javnega reda.
Policija v Philadelphii je za CNN pojasnila, da se je odzvala na prijavo zaradi domnevnega poškodovanja oziroma oviranja dostavnega robota. »Ko so policisti prispeli na kraj dogodka, so naleteli na žensko, ki dostavnemu robotu ni dovolila prehoda. Policisti so ji večkrat ukazali, naj se umakne, vendar tega ni storila,« so zapisali v izjavi. Eden od prijateljev je dogodek komentiral precej hudomušno: aretirali so jo zaradi oviranja kapitalizma.
Zakon robote obravnava kot pešce
Po aretaciji je 78-letnica začela podrobneje raziskovati pravni položaj dostavnih robotov v ameriški zvezni državi Pensilvaniji. Leta 2020 je tamkajšnja zakonodaja sprejela zakon, ki avtonomne dostavne naprave opredeljuje kot posebne osebne dostavne naprave in jih v pravnem smislu uvršča med pešce, ne med vozila.
Zakon je bil že ob sprejemanju deležen nasprotovanja demokratov, sindikatov in organizacij, ki zagovarjajo dostopnost javnega prostora. Kritiki so opozarjali, da bi lahko robotske dostave ogrozile delovna mesta ter povečale nevarnost za otroke in pešce. Podporniki zakona, predvsem republikanci, so ga predstavljali kot pomemben tehnološki napredek.
Odvetnik za odškodninsko pravo iz Philadelphie John Mattiacci je pojasnil, da morajo vozila na prehodih za pešce dostavnim robotom odstopiti prednost, podobno kot ljudem. Vendar to ne pomeni, da imajo roboti prednost pred vsemi. Po zakonu morajo namreč tudi sami odstopiti prednost drugim pešcem in kolesarjem na površinah, namenjenih pešcem. Podjetje Uber Eats na vprašanja CNN o primeru ni odgovorilo.