Po osmih letih pogajanj sta se Evropska unija in Avstralija dogovorili za sklenitev prostotrgovinskega sporazuma, s katerim se bodo krepko zmanjšale trgovinske in investicijske ovire na obeh celinah. Dogovor je med obiskom Avstralije s tamkajšnjim premierjem Anthonyjem Albanesejem sklenila predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. Prav tako sta EU in Avstralija sklenili obrambno-varnostno partnerstvo in začeli pogajanja o avstralski pridružitvi investicijskemu programu EU Obzorja Evrope. Tako sta Bruselj in Canberra v času velikih geopolitičnih negotovosti še poglobila medsebojne odnose. Sklenitev prostotrgovinskega dogovora je velik uspeh za Evropsko unijo, ki poskuša razpršiti gospodarske odnose s tujino. Leta 2025 je sklenila dogovore z Mehiko, Švico in Indonezijo, letos pa še z državami Mercosurja. Pogajanja o novih dogovorih potekajo z Malezijo, Tajsko, Združenimi arabskimi emirati in Filipini.
Von der Leynova je ocenila, da bo z odpravo carin in trgovinskih ovir prišlo do večjega zagona gospodarstva in s tem tudi do blagostanja. Avstralija bo ukinila petodstotne carine na evropske proizvode, ki prizadenejo predvsem evropske proizvajalce avtomobilov in živilsko industrijo. Po ocenah komisije bo sporazum letno EU prihranil milijardo evrov, izvoz pa naj bi se v naslednjem desetletju povečal kar za 33 odstotkov. S pozitivnimi ocenami dogovora ni skoparil niti premier Albanese. Dejal je, da bo sporazum o prosti trgovini koristil obema stranema.
Obojestranske koristi
Kot so poudarili v evropski komisiji, sporazum z Avstralijo upošteva interese kmetijskih proizvajalcev v EU. Za občutljive kmetijske sektorje bodo ostale določene uvozne stopnje po znižanih carinah. Tako naj bi zaščitili industrijo govejega, ovčjega in kozjega mesa, sladkorja ter nekaterih mlečnih izdelkov in riža. V EU bodo lahko letno iz Avstralije uvozili 30.600 ton govedine in 25.000 ton ovčjega mesa po nižjih carinskih stopnjah. Končni izid je kompromis, ki obstoječe kvote povečuje za osemkrat, vendar še zdaleč ne izpolnjuje želja avstralskih izvoznikov, ki so bile še večje. Po slabih izkušnjah z nekaterimi prejšnjimi prostotrgovinskimi sporazumi in ob nasprotovanju javnosti je EU v dogovor z Avstralijo vnesla še dodaten varnostni mehanizem. EU bo lahko namreč sprožila dodatne zaščitne ukrepe, če bi prišlo do nepredvidenega in škodljivega povečanja uvoza ali neupravičenega padca cen za proizvajalce v EU.
Zadovoljni so bili tudi na avstralski strani. Evropska unija je druga največja investitorica v njihovo gospodarstvo. V Albanesejevi vladi so poudarjali, da bo 98 odstotkov trenutne vrednosti avstralskega izvoza v Evropsko unijo poslej tja uvoženega brez carin. Med proizvodi avstralskega brezcarinskega izvoza v EU bodo vino, oreščki, sadje, zelenjava, med, oljčno olje, večina mlečnih izdelkov, pšenica, ječmen in morski sadeži. Pozitivne koristi bodo imeli tudi avstralski potrošniki, ker se bodo na tamkajšnjih trgovinskih policah pocenili evropska vina, testenine, čokolada in drugi živilski izdelki iz EU. Hkrati tudi v Evropski uniji pričakujejo skoraj polovico večji izvoz v mlekarski industriji, prav tako v avtomobilski industriji, medtem ko naj bi se izvoz iz evropske kemične industrije v Avstralijo povečal za petino.
