"Danes nas ni zapustila samo naša voditeljica, temveč ena najbolj razsvetljenih, pogumnih in svobodnih akterk v politični zgodovini naše države in svobodnega sveta," je stranka, ki jo je ustanovila leta 2018, zapisala na facebooku.
Že dlje časa je bila slabega zdravja. V začetku tedna so jo zaradi težav z dihanjem sprejeli v bolnišnici v Rimu, kjer je bila do četrtka na oddelku za intenzivno nego, nato pa so jo premestili v zasebno ustanovo, kjer je umrla.
Boninova, ki se je zavzemala za številne pravice, je v Italiji uživala ugled prek strankarskih meja, poročajo tuje tiskovne agencije.
Bila je goreča borka za pravico do splava in je, še preden so ga v katoliški Italiji leta 1978 uzakonili, leta 1975 ustanovila Center za informacije, sterilizacijo in splav.
Kasneje je bila tudi pobudnica kampanje za pravice migrantov, zavzemala se je za pravico do dostojanstvene smrti in legalizacijo konoplje. Na mednarodnem prizorišču je bila med drugim evropska komisarka in poslanka v evropskem parlamentu, pobudnica Mednarodnega kazenskega sodišča ter italijanska delegatka pri Združenih narodih za moratorij za smrtno kazen.
Predsednica evropskega parlamenta Roberta Metsola je danes v odzivu poudarila, da Boninova "ni nikoli čakala na to, da bi bil svet pripravljen". "Evropa, za katero se je borila, jo bo pogrešala," je dejala.
Spominu na Boninovo se je poklonila tudi italijanska premierka Giorgia Meloni iz skrajno desnih Bratov Italije. "Najine poti in nazori so bili zelo različni, a mi to ni nikoli preprečilo, da bi priznala njen vpliv in vlogo v javnem življenju naše države," je zapisala na omrežju X.