Gaudi se je rodil leta 1852 v Reusu kot sin revnega kotlarja. Arhitekturo je študiral v Barceloni. V času študija in neposredno po njem se je v njegovem delu še odražal viktorijanski vpliv predhodnikov, vendar je kmalu začel razvijati lasten slog, ki med drugim vsebuje elemente stila mudejar, katalonske tradicije in srednjeevropskih arhitekturnih značilnosti.
Načrtoval je od enodružinskih hiš in stanovanjskih blokov do palač in verskih objektov. Enega najpomembnejših arhitektov svojega časa je leta 1926 med sprehodom v Barceloni zbil tramvaj. Ker pri sebi ni imel osebnih dokumentov, so ga prepozno oskrbeli in tako je tri dni po nesreči preminil.
Kar nekaj časa po arhitektovi smrti so bila Gaudijeva dela v očeh stroke precej nepriljubljena, umetnostnim kritikom so se zdela pretirano baročna in domišljijska. Še v času arhitektovega življenja je sicer stroka redno zasmehovala valujoče, barvite silhuete njegovih stvaritev.
Cerkvi Sagrada Familia je arhitekt v celoti posvetil zadnja leta življenja. "Moji dobri prijatelji so mrtvi, nimam ne družine ne strank, nobenega premoženja ali česa drugega," je priznal v pismu svojim sodelavcem in dodal: "Zdaj se lahko v celoti posvetim Cerkvi." Celo spal je v skromni sobici na gradbišču bazilike.
Cerkev Sagrada Familia v Barceloni so začeli graditi leta 1882, gradbeno dovoljenje pa je ta obsežni projekt dobil šele leta 2019. Ko bo dokončana, bo imela 18 stolpov. Trenutno napovedani datum zaključka del je leto 2035. Lani so v njej našteli rekordnih 4,9 milijona obiskovalcev, z denarjem od vstopnine pa financirajo gradbena dela.
Leta 2010 je cerkev posvetil papež Benedikt XVI. in s tem omogočil, da v njej potekajo bogoslužja. Benedikt XVI. je takrat tudi pohvalil genialnost Gaudija, saj da mu je "zaradi gorečnosti krščanske vere uspelo to cerkev spremeniti v kamnito hvalnico Bogu".
Danes bo papež Leon XIV. obiskal Barcelono in Gaudijevo največjo stvaritev ter blagoslovil stolp Jezusa Kristusa. Zadnji del križa so z žerjavom namestili februarja letos, s čimer je najvišja cerkev na svetu dosegla svojo končno višino 172,5 metra.
Na dan smrti arhitektov Gaudija in madžarskega arhitekta Ödöna Lechnerja se spominjamo tudi svetovnega dneva art nouveauja. Zamisel o svetovnem dnevu art nouveauja se je leta 2013 porodila sodelavcem madžarske revije Art Nouveau Magazine. Od tedaj vse aktivnosti ob tem dnevu koordinirata mednarodna mreža Reseau Art Nouveau Network (RANN) v Bruslju in Ruta del Modernisme v Barceloni, katerih članica je tudi Ljubljana. Okrog 10. junija v partnerskih mestih mreže RANN potekajo najrazličnejši dogodki.
