Mladić je v Haagu prestajal dosmrtno zaporno kazen zaradi genocida v vojni v Bosni med letoma 1992 in 1995. Pred haaškim sodiščem je bil pravnomočno obsojen leta 2021 zaradi poboja več kot 8000 Bošnjakov v Srebrenici leta 1995.
Ob genocidu je bil obsojen še vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med obleganjem Sarajeva ter drugih vojnih zločinov med vojno v Bosni in Hercegovini med letoma 1992 in 1995.
Med vojno v BiH je umrlo več kot 100.000 ljudi, 2,2 milijona pa jih je bilo pregnanih s svojih domov.
Slabo zdravstveno stanje
Zdravstveno stanje 84-letnega Mladića je bilo že dalj časa slabo. Zadnje dve leti je bil nastanjen v zaporski bolnišnici. Aprila je doživel možgansko kap. Maja pa so ga zaradi suma na novo kap začasno iz zapora prepeljali v bolnišnico. Imel naj bi tudi resne nevrološke, kardiovaskularne in nefrološke težave.
Predsednica mehanizma za mednarodna kazenska sodišča (ICC) Graciela Gatti Santana je v sredo zavrnila prošnjo Mladićevih odvetnikov za predčasni izpust iz zapora iz humanitarnih razlogov.
Kot Mladić v Beogradu, nato Milorad v Lazarevcu
Rodil se je 12. marca 1943 v bosanski vasi Božanovići. V Beogradu je končal srednjo vojaško šolo, leta 1965 pa tudi vojaško akademijo kopenske vojske. Vojaško kariero je začel v nekdanji Jugoslovanski ljudski armadi (JLA), ki ga je po izbruhu vojne na območju nekdanje Jugoslavije leta 1991 poslala na Hrvaško. Tu je poveljeval 9. korpusu JLA v bojih s hrvaško vojsko na območju Knina. Ko je čez leto dni izbruhnila vojna še v BiH, mu je Beograd zaupal poveljstvo bosanskega dela JLA s sedežem v Sarajevu.
Novembra 1995 se je s podpisom daytonskega sporazuma končala štiriletna vojna v BiH. Naslednica Radovana Karadžića na položaju predsednika Republike Srbske Biljana Plavšić ga je pod pritiskom mednarodne skupnosti 8. novembra 1996 razrešila s položaja. Kljub temu je ostal častnik vojske, pa tudi v službi vojske Zvezne republike Jugoslavije. Upokojen je bil v začetku leta 2002.
Haaškemu sodišču se je izmikal od 25. julija 1995, ko je bila zoper njega vložena prva obtožnica, do 26. maja 2011. Prazna zatožna klop pa je predstavljala tudi hud kamen spotike pri srbskih ambicijah za približevanje EU. Zlasti zato, ker se je sumilo, da mu Srbija pri begu pomaga. Beograd je leta 2006 v času predsednikovanja levosredinskega Borisa Tadića naposled priznal, da se je Mladić do 1. junija 2002 dokaj odprto gibal v Beogradu oziroma v vojaških objektih na območju Srbije.
V nadaljevanju mu je pri skrivanju pomagala družina in krog tesnih zaveznikov. Duržina je celo na vložila zahtevo, da se ga razglasi za mrtvega, kot datum smrti pa navedla 1. marca 2008. Takrat naj bi ga zadnjič videli. Oblasti so ga naposled našle v Lazarevcu v Srbiji, kjer se je izdajal kot Milorad Komadić. Uradno so ga Haagu izročili 31. maja 2011.