V starosti 96 let je umrl ameriško-srbski poslovnež, farmacevtski mogotec in nekdanji predsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije Milan Panić. Njegova življenjska zgodba velja za eno najbolj neverjetnih poti 20. stoletja, saj je združevala izkušnjo vojne, vrhunski šport, globalni kapitalizem in tvegano mednarodno politiko, poroča sarajevsko Oslobođenje.

Panić, ki je v Združenih državah Amerike iz nič zgradil farmacevtski imperij ICN Pharmaceuticals, je svetovni javnosti postal najbolj znan leta 1992. V času najhujših balkanskih konfliktov se je na presenečenje mnogih vrnil v domovino in prevzel vodenje jugoslovanske vlade. Njegov cilj je bil končati vojno in demokratizirati državo.

Kot pragmatičen poslovnež, ki je verjel v iskanje rešitev, je s svojim mirovnim prizadevanjem hitro prišel navzkriž z avtoritarnim režimom Slobodana Miloševića, s katerim se je konec istega leta neuspešno spopadel tudi na predsedniških volitvah, še poročajo mediji v regiji.

Za Panića posel ni bil zgolj kopičenje bogastva. Verjel je v moč znanosti in inovacij pri podaljševanju ter izboljševanju človeških življenj. Od svojih sodelavcev je zahteval izjemno predanost, a nikoli ni zahteval več, kot je bil pripravljen vložiti sam.

Njegova izjemna pot se je začela 20. decembra 1929 v Beogradu. Še kot najstnik se med drugo svetovno vojno pridružil odporniškemu gibanju. Po vojni je svojo neizmerno energijo usmeril v šport in postal eden najboljših kolesarjev v nekdanji Jugoslaviji ter državo zastopal na številnih mednarodnih tekmovanjih.

Zaradi nesoglasij s takratnim sistemom je v petdesetih letih  emigriral v ZDA z nekaj sto dolarji v žepu. Svojo inteligenco in trdno prepričanje v ameriške sanje je hitro unovčil. Leta 1959 je v Kaliforniji ustanovil majhno podjetje, ki je pod njegovim večdesetletnim vodstvom preraslo v mednarodnega giganta ICN Pharmaceuticals. Podjetje, ki je danes znano pod imenom Bausch Health, je svetovno slavo in komercialni uspeh doseglo predvsem z razvojem in trženjem inovativnih protivirusnih zdravil, kot je ribavirin.

Za Panića posel ni bil zgolj kopičenje bogastva. Verjel je v moč znanosti in inovacij pri podaljševanju ter izboljševanju človeških življenj. Od svojih sodelavcev je zahteval izjemno predanost, a nikoli ni zahteval več, kot je bil pripravljen vložiti sam, še poročajo o njem.

Panić zapušča dediščino človeka, ki se ni bal začeti znova. Preživel je vojno, zgradil globalno korporacijo, tekmoval na najvišji ravni in se nato vrnil v regijo svojega rojstva v upanju, da lahko posameznik z dovolj odločnosti spremeni tok zgodovine.

Priporočamo