Francoski predsednik Emmanuel Macron in njegova vlada prepuščata prefektom, to je najvišjim državnim uradnikom v departmajih, da se skupaj z župani mest odločijo o tem, kakšne ukrepe je treba sprejeti v mestih, kjer je v soboto prišlo do nasilja, vandalizma in plenjenja, kar se je v Parizu nadaljevalo še v nedeljo. Tako so med 23. in 6. uro razglasili policijsko uro v nekaterih delih Pariza, podobno je v Lyonu, medtem ko v Marseillu, Nici, Bordeauxu in nekaterih mestih na severu Francije velja policijska ura po 20. ali 21. uri le za mladoletne.
Macron si šest mesecev pred koncem mandata ne upa uvesti izrednih razmer, ki bi omejile svoboščine, ko policija ne bi potrebovala odobritev sodišča za hišni pripor in vstop v zasebno stanovanje ter brskanje po njem. Morda pri tem Macron upošteva dijake, ki že več tednov protestirajo tudi s trditvijo, da živijo v policijski državi. Predvsem pa bi v primeru izrednih razmer finančni trgi še bolj zvišali obresti za posojila francoske države, ki ima hude javnofinančne težave. Te obresti že zdaj znašajo 4,96 odstotka, največ v EU.
Prihajajo rumeni jopiči
Vlada je deloma priznala svojo odgovornost za neuspelo preprečevanje nasilja, vandalizma in obsežnega ropanja, ki so v soboto v vseh večjih mestih spremljali sprva mirne proteste proti zmanjševanju kupne moči. V Parizu, Lyonu, Marseillu, Bordeauxu in drugih večjih mestih je namreč mobilizirala premalo policistov. To soboto, ko bodo na ulicah rumeni jopiči, bo popravila to napako. Vendar tudi ob veliki mobilizaciji policije ni mogoče pred nasilneži zavarovati vseh trgovin, ampak samo posamezne manjše mestne predele.
Ko se je v soboto začelo ropanje, so sodelovali tudi mnogi, ki so pred tem mirno protestirali. Pogosto tudi zato, ker je mogoče le tako nekaj doseči. Konec leta 2018 so v Parizu neredi in vandalizem rumenih jopičev, kjer je bilo prav tako težko potegniti ločnico med nasilneži in mirnimi protestniki, prisilili Macrona, da je za pomiritev žrtvoval deset milijard evrov iz proračuna. Voditelj radikalne levice Jean-Luc Melenchon se tako sprašuje: »Kaj Macronu preprečuje, da bi to vsoto namenil naši mladini?«
Mnogi nasilneži, ki so bili s svojimi hitrimi premiki bolj pripravljeni kot policija, pa so legitimne proteste izrabili za izživljanje in sproščanje. Spet drugim je šlo bolj za to, da so kradli, kar so lahko. Trgovci so policijo sicer klicali na pomoč, a na drugi strani največkrat ni bilo nikogar, ker je bilo premalo policistov, dela pa so imeli veliko. Bilo je kar 997 ranjenih. Nekateri trgovci so z golimi rokami branili svoje trgovine pred skrajnimi levičarji, huligani in roparji.
Melonijeva na ulice pošilja vojsko
Več represivnih ukrepov kot Macron in njegov premier Sébastien Lecornu, ki vodi manjšinsko vlado, hoče uvesti italijanska premierka Giorgia Meloni, ki bo v petek praznovala štiri leta, odkar vodi vlado. Tudi v Italiji je konec tedna po sprva mirnih protestih proti zmanjšanju kupne moči in visokim cenam stanovanj prišlo do spopadov protestnikov s policijo, vandalizma in ropanja. To se je dogajalo predvsem v Milanu (kjer je bilo 271 aretacij, od tega 220 mladoletnikov, 14 policistov pa ranjenih), Bologni in Torinu.
Melonijeva namerava s podporo parlamenta (ki je Macron in Lecornu nimata) poslati na ulice Milana 500 vojakov, ki bi imeli enaka pooblastila in naloge kot policija. Podaljšali bi preventivno pridržanje na več kot 24 ur, kar naj bi veljalo tudi za mladoletne, uvedli kazenski prestopek za povzročitev škode na tuji lastnini, s policijsko uro omejili gibanje, prepovedali zbiranje ljudi, zaostrili pogoje za pridobitev državljanstva za mladoletne. V Ligi podpredsednika vlade Mattea Salvinija celo predlagajo, da se odvzame državljanstvo priseljencem, ki bi sodelovali pri vandalizmu in plenjenju.
Melonijeva je dejala, da hoče z vsemi temi ukrepi »zagotoviti svobodo protestiranja«. Že od začetka oktobra zaradi slabe šolske infrastrukture potekajo protesti dijakov v Torinu, Rimu in nekaterih drugih mestih, tudi z očitki Melonijevi, da daje denar raje Ukrajini kot za italijansko šolstvo. Na jugu Italije pa tovornjakarji, kmetje in ribiči zaradi dragega goriva blokirajo več cest.
