Glavna razloga za to sta premik v transatlantskih odnosih in nepredvidljivost Donalda Trumpa, zaradi česar strokovnjaki menijo, da hramba zlata v ZDA ni več varna, piše britanski Guardian.
Nemčija ima za ZDA druge največje zlate rezerve na svetu. Približno 1236 ton zlata, vrednega okoli 164 milijard evrov, je trenutno shranjenega v New Yorku. Emanuel Mönch, vodilni ekonomist in nekdanji vodja raziskav pri nemški centralni banki (Bundesbank), je pozval k vrnitvi zlata v domovino, saj meni, da je pod trenutno ameriško administracijo tveganje preveliko.
»Glede na trenutne geopolitične razmere se zdi tvegano hraniti toliko zlata v ZDA,« je povedal za finančni časnik Handelsblatt. »V interesu večje strateške neodvisnosti bi bilo modro, da Bundesbank razmisli o repatriaciji zlata.«
Trumpova nepredvidljivost kot tveganje
Stefan Kornelius, tiskovni predstavnik koalicijske vlade kanclerja Friedricha Merza, je nedavno dejal, da umik rezerv trenutno ni v načrtu. Vendar pa Mönch ni edini, ki opozarja na nevarnost. Michael Jäger, vodja Evropskega združenja davkoplačevalcev, trdi, da bi morale nemške oblasti resno razmisliti o varnosti rezerv, še posebej ob upoštevanju Trumpovih provokacij glede prevzema Grenlandije.
»Trump je nepredvidljiv in naredi vse, da ustvari prihodke. Zato naše zlato v trezorjih Feda ni več varno,« je dejal Jäger. »Obstaja tveganje, da Bundesbank ne bo več imela dostopa do svojega zlata, zato bi ga morala vrniti domov.«
Od desničarskih zahtev do osrednje politike
Vprašanje zlatih rezerv je bilo do nedavna predvsem domena skrajno desne stranke AfD, zdaj pa se seli v osrednji politični diskurz. Katharina Beck, tiskovna predstavnica opozicijskih Zelenih, je zlato označila za »pomembno sidro stabilnosti«, ki ne sme postati talec geopolitičnih sporov.
Po drugi strani pa Clemens Fuest, predsednik inštituta Ifo, opozarja, da bi takšna poteza lahko le prilila olje na ogenj v že tako napetih odnosih.
Kje je nemško zlato?
Skupne nemške zlate rezerve so vredne skoraj 450 milijard evrov:
- več kot 50 odstotkov: Bundesbank v Frankfurtu na Majni,
- 37 odstotkov: Federal Reserve v New Yorku,
- 12 odstotkov: Bank of England v Londonu.
Medtem ko v vladi skušajo ohraniti mirno kri in poudarjajo, da so rezerve dobro razpršene, se v vrstah Merzevih krščanskih demokratov (CDU) krepi prepričanje, da ZDA pod Trumpovo administracijo niso več zanesljiv partner. Kot pravi profesorica ekonomije Ulrike Neyer: »Zaradi Trumpove administracije ZDA niso več partner, na katerega bi se lahko zanesli.«