Že peti konec tedna zapored so po vsej Franciji potekali množični protesti z različnimi zahtevami različnih družbenih skupin, tudi sindikatov, študentskih, dijaških in nevladnih organizacij ter rumenih jopičev. Po ocenah notranjega ministrstva se je tokrat protestov po vsej Franciji udeležilo 106.000 ljudi, v Parizu 24.000. Organizatorji pa trdijo, da je po vsej Franciji protestiralo 200.000 ljudi in v glavnem mestu 100.000. Vsekakor manj kot v soboto, 7. novembra, in nekajkrat manj kot v soboto, 17. oktobra, ko je po podatkih notranjega ministrstva po vsej Franciji protestiralo 550.000 ljudi. Tedaj je prišlo do opustošenja in ropanja več kot 3000 trgovin, zagorela je tudi mestna hiša v mestu Limoges.

Poleg zahtev po višjih plačah, odstopu predsednika Emmanuela Macrona in večjem financiranju javnih šol so tokrat množice zahtevale, da skupščina ne sprejme zakona, ki policistom – kot trdijo v organizacijah za človekove pravice – »dovoljuje ubijanje«. Po tem predlogu zakona bi se namreč lažje izognili sodnim postopkom, saj bi družine ubitih morale dokazovati, da je policist orožje uporabil nezakonito, dokazi o njegovi krivdi pa ne bi bili zavarovani. Protestniki so tudi zahtevali ukrepe proti sistemskemu in posamičnemu nasilju odraslih nad otroki in mladostniki, med drugim proti policijski represiji nad dijaki.

Proti predoru pod Alpami

Kot že prejšnje tri sobote je tudi tokrat proteste spremljalo 70.000 policistov. »Situacijo po državi smo večinoma obvladali,« so v soboto zvečer sporočili z notranjega ministrstva. V vsej državi so pridržali 404 protestnike, v Parizu 125, od tega 40 mladoletnikov.

Protesti, ki se vrstijo, kažejo na krizo demokracije v Franciji, ker nasilje in vandalizem mnogi protestniki razumejo kot edini način, da so slišani in da dosežejo svoje cilje.

Do večjih spopadov med protestniki in policijo je prišlo v Bordeauxu, kjer so posamezni huligani iz protestnega sprevoda 6500 ljudi napadli z ognjemetom, policisti so odgovorili z vodnimi topovi in solzivcem. V Lyonu pa so se posamezni vandali iz sprevoda 8000 protestnikov lotili javnih zgradb. Policija je tudi tam uporabila solzivec. Sicer so v Lyonu demonstrirali tudi proti gradnji 57-kilometrskega predora pod Alpami v smeri Torina, ki je nadvse drag in okoljsko sporen projekt, saj uničuje vodne vire in alpske doline, pa tudi zato, ker z onesnaževanjem okolice traja že 19 in bo še sedem let.

Nov dan protestov, ki jih bodo spremljale tudi stavke, pa so v največjem levičarskem sindikatu CGT napovedali za ta torek. Pozivu k mobilizaciji se je pridružil bolj zmerni in največji sindikat CFDT, ki se je tako odločil po tem, ko je vlada – zaradi hudih proračunskih težav – sporočila, da plač v javnem sektorju ne bo usklajevala z inflacijo, ki naj bi letos znašala okoli 3,5 odstotka.

Kriza demokracije?

Protesti, ki se vrstijo, kažejo na krizo demokracije v Franciji, ker nasilje in vandalizem mnogi protestniki razumejo kot edini način, da so slišani in da dosežejo svoje cilje. Tako sta Macron in vlada decembra 2018 kapitulirala pred nasiljem rumenih jopičev, medtem ko mirni protesti niso učinkoviti. Vprašanje je, ali bodo težave francoske demokracije odpravile predsedniške volitve spomladi 2027. Preti celo nevarnost, da se bo z novim predsednikom ali predsednico politična kriza v Franciji še zaostrila, zlasti če – podobno kot zadnja leta – ne bo mogoče doseči večine v skupščini.

Politični in socialni konflikt bi lahko dosegel velike razsežnosti, če bodo, kot napovedujejo ankete, Francozi izvolili skrajno desničarko Marine Le Pen in če bi hotela uveljaviti neliberalno vladavino, tudi z napotitvijo vojske na ulice, uporabo kamer za prepoznavanje nasilnežev, blokado družabnih omrežij, kazensko odgovornost za starejše od 16 let, odvzemom državljanstva … V to smer so že šli izredni ukrepi po omenjenih protestih 17. oktobra, ko so bili marsikje v Franciji javni shodi prepovedani, policija pa je pridržala več več kot 8000 protestnikov.

Mnogi dijaki že osem tednov brez pouka

Dijaški protesti trajajo že osem tednov. Na območju Pariza in Toulousa je pouk zaradi manjšine dijakov, ki izvajajo blokade in druge akcije, še vedno moten na približno tretjini vseh srednjih šol, drugje veliko manj. Marsikje poskušajo starši dijakov, še posebej, če jih čaka matura, preprečiti blokade gimnazij. Napetosti pa pogosto povečuje prisotnost policije. Učitelji, ki pogosto podpirajo dijaške proteste, sicer obljubljajo, da bodo med počitnicami nadoknadili zamujeno.

Priporočamo