Zaustavitev plovbe po Azovskem morju prinaša nov preobrat v vojni, saj je bilo to območje dolga leta zunaj dosega Kijeva in je Rusiji služilo kot varno zaledje za izvajanje napadov na Ukrajino ter kot pomembna povezava južnega dela države s svetom.
Vendar pa je hiter napredek ukrajinskega programa brezpilotnih letalnikov popolnoma spremenil potek vojskovanja na morju. Robert Brovdi, poveljnik ukrajinskih sil za drone, je sporočil, da so v pičlih devetih dneh zadeli kar 116 ruskih plovil. Zaradi teh nenehnih napadov je Rusija zaprla dve ključni ozki grli: kanal Don-Azov in Kerško ožino. Na satelitskih posnetkih je videti dolge kolone blokiranih trgovskih ladij, ki čakajo na prehod.
Udarec za svetovni trg hrane in gospodarstvo
Ukrajinska vojska ne cilja več le ruske »flote v senci«, ki prevaža sankcionirano nafto, temveč ogroža celoten ruski izvoz, vključno z žitom in sončničnim oljem. Po ocenah ameriškega Inštituta za študij vojne (ISW) ti napadi predstavljajo novo fazo prizadevanj za osamitev okupiranega Krima iz ruskega logističnega omrežja. Cilj je sistematično oslabiti ruske pomorske oskrbovalne poti ter preprečiti nemoteno oskrbo vojakov na fronti.
Major Evhen Karas pojasnjuje, da je Rusija Krim spremenila v ogromno vojaško oporišče. Z uničevanjem logističnih povezav, mostov in železnic Ukrajina Rusiji preprečuje učinkovit transport osebja in opreme po tako imenovanem kopenskem mostu. Karas opozarja, da je sposobnost izvajanja napadov na dolge razdalje ob izjemno nizkih stroških postala problem, ki ga Rusi ne morejo rešiti. Pritisk se bo v prihodnje le še stopnjeval.
Blokada Azovskega morja prinaša resne gospodarske posledice, saj je Rusija največja izvoznica pšenice na svetu, pri čemer četrtina izvoza poteka prav po tem plitvem morju. Kmetijski analitik Andrej Sizov je za CNN povedal, da je pomen tega območja za trg pšenice primerljiv s pomenom Perzijskega zaliva za naftni trg. Ruska gospodarska škoda bi lahko dosegla več milijard dolarjev, cene pšenice na svetovnih borzah pa so zaradi krize že opazno poskočile.
Moskva trdi, da lahko izvoz žita preusmeri prek drugih črnomorskih pristanišč, vendar strokovnjaki opozarjajo, da na vrhuncu sezone zaradi omejenih kapacitet terminalov to preprosto ne bo mogoče. Rusija je Kijev medtem že obtožila terorizma in piratstva ter izvedla povračilne napade na Odeso. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je ukrajinska dejanja označil za poskus ustrahovanja, medtem ko Kijev odločno poudarja, da cilja izključno vojaške in logistične tarče.
Podpora za turizem na Krimu
S hudimi težavami se sooča tudi rusko zaseden Krimski polotok. Stanje se je v zadnjih mesecih močno poslabšalo, saj je Kijev okrepil napade na ključno infrastrukturo. Pogoste prekinitve dobave električne energije in vode dodatno otežujejo življenje prebivalcev in delovanje gospodarstva. Za Krim, ki je po ruski priključitvi leta 2014 postal gospodarsko močno odvisen od turizma in subvencij iz Moskve, to pomeni hud udarec. Število turistov je drastično upadlo, tisti, ki se še odločijo za obisk, pa se soočajo s številnimi težavami in negotovostjo glede varnosti.
Kremelj bo iz rezervnega sklada namenil več kot 49,4 milijona evrov za podporo propadajoči turistični panogi na priključenem polotoku Krim. Vlada v Moskvi to potezo utemeljuje z ukrajinskimi napadi, ki so regijo pahnili v hudo krizo. Ta se kaže v pomanjkanju goriva, motnjah oskrbe in množičnih odpovedih, kar postavlja pod vprašaj dolgoročno strategijo Kremlja za polotok, ki ima za Rusijo velik strateški in simbolni pomen.
S finančno pomočjo želijo podpreti več kot 4600 podjetij v turizmu in gostinstvu, ki so se po uradnih navedbah znašla v »težki situaciji«. Približno 42,5 milijona evrov bo prejel Krim, preostalih 6,9 milijona evrov pa načrtujejo za pristaniško mesto Sevastopol, kjer domuje ruska črnomorska flota, piše nemški Focus.
Vendar ta znesek zbledi v primerjavi z ocenjenimi izgubami. Po podatkih Združenja ruskih organizatorjev potovanj (ATOR) so turisti do konca julija odpovedali približno milijon potovanj na Krim. Škoda za turistično gospodarstvo naj bi po nekaterih ocenah dosegla od 230 do 290 milijonov evrov. Nekateri viri navajajo, da so gostje v določenih obdobjih odpovedali kar 79 odstotkov hotelskih rezervacij na Krimu in 71 odstotkov v Sevastopolu.
