Milijarder in nekdanji ukrajinski poslanec Vadim Vladislavovič Novinski je dobil srbsko državljanstvo, poroča srbski portal Nova.rs. Triinšestdesetletni Novinski, ki se je rodil v Rusiji in je etnični Rus, je bogastvo ustvaril v Ukrajini. Njegovo premoženje ocenjujejo na 1,2 do 1,4 milijarde dolarjev.
Ukrajinske oblasti ga sumijo povezav z Rusijo, sodelovanja pri proruskih dejavnostih in izdaje, zaradi česar so proti njemu uvedle sankcije in začele preiskavo. Novinski se je kljub temu po poročanju medijev razmeroma svobodno gibal, pred prihodom v Srbijo pa je del časa preživel tudi na Hrvaškem.
Posestvo v Samoborju
Radio Svobodna Evropa je aprila poročal, da je Novinski kupil posestvo v Samoborju. Za nepremičnino naj bi od hrvaškega podjetnika Tomislava Horvatinčića odštel okoli deset milijonov evrov. Po poročanju hrvaških in srbskih medijev svojih načrtov za bivanje na Hrvaškem ni uresničil, nato pa je zaprosil za srbsko državljanstvo.
Novinski je ukrajinsko državljanstvo pridobil šele leta 2012, pomembno vlogo je imel tudi v ukrajinski pravoslavni cerkvi. Med letoma 2019 in 2022 je bil poslanec ukrajinskega parlamenta. Izvoljen je bil na listi proruskega opozicijskega bloka Opozicijska platforma – Za življenje. Stranko so po začetku ruske invazije prepovedali.
Sankcije in zaseg premoženja
Ukrajinski svet za nacionalno varnost in obrambo je po začetku ruske invazije sankcije uvedel tudi neposredno proti Novinskemu in njegovemu podjetju Balaklavskoe RU, specializiranemu za pridobivanje apnenca ni mavca. Državni preiskovalni urad je januarja 2023 proti podjetju začel preiskavo zaradi suma subverzivnega delovanja, terorizma in veleizdaje.
Ukrajinske oblasti so leta 2023 Novinskemu zasegle premoženje, vredno več kot deset milijard grivn, kar je takrat pomenilo približno 200 milijonov evrov. Ukrepi so bili povezani s preiskavo njegovega domnevnega sodelovanja z Rusijo. Novinski očitke zavrača oziroma jih po navedbah medijev povezuje s političnim pregonom.
Srbija kot zatočišče za iskane
Novinski ni prvi tuji državljan, ki je zatočišče poiskal v Srbiji. Pred njim je v državo pobegnil Andrij Naumov, nekdanji visoki uslužbenec ukrajinske obveščevalne službe. Srbske oblasti so ga aretirale z večjo količino denarja in draguljev, nato pa je bil zaradi pranja denarja obsojen na leto dni zapora. Po prestani kazni ga Srbija ni izročila Ukrajini, temveč mu je dovolila zapustiti državo.
V Beogradu je pred aretacijo prebival tudi Južnokorejec Do Kwon, soustanovitelj propadlega kriptovalutnega projekta terra in eden najbolj iskanih osumljencev finančnih goljufij. Po aretaciji v Črni gori je bil izročen ZDA, kjer je bil zaradi goljufije obsojen na 15 let zapora. Primera Naumova in Kwona sta pokazala, da Srbija v zadnjih letih ni bila zgolj tranzitna točka, temveč tudi začasno zatočišče za nekatere mednarodno iskane posameznike.