Guverner Sankt Peterburga Aleksander Beglov je izjavil, da je bilo mesto s približno šestimi milijoni prebivalcev tarča obsežnega napada z brezpilotnimi letalniki. Potrdil je, da je bil zadet mestni naftni terminal. Dodal je, da v napadu ni bilo mrtvih ali poškodovanih, posledice pa so že sanirali. O napadu je poročal tudi guverner Leningrajske oblasti Aleksander Drozdenko, ki je pojasnil, da so brezpilotniki zadeli pristanišče Visock. To leži približno 170 kilometrov severozahodno od Sankt Peterburga, na obali Finskega zaliva, in služi za pretovarjanje nafte, žita, premoga in utekočinjenega zemeljskega plina.
Ruske oblasti trdijo, da je zračna obramba nad Leningrajsko oblastjo med nočjo sestrelila 72 brezpilotnikov. Napadi pa niso bili omejeni le na območje Sankt Peterburga. Južneje je guverner Pskovske oblasti poročal, da so sestrelili več kot 30 brezpilotniki. Tam je nastala manjša gmotna škoda, poškodovanih pa je bilo nekaj ljudi, med drugim v tovarni v mestu Veliki Luki.
Nadaljevanje strategije napadov na rusko energetiko
Najnovejši napad se uvršča v serijo sistematičnih ukrajinskih operacij proti ruski energetski infrastrukturi, ki potekajo že od začetka leta. Cilj teh napadov je motenje dobave goriva za rusko vojsko in zmanjšanje prihodkov Rusije od izvoza energentov. Ti prihodki so ključni vir financiranja vojne v Ukrajini. Napadi so po poročilih že povzročili pomanjkanje goriva v najmanj dvajsetih ruskih regijah, kjer prebivalci poročajo o dolgih vrstah na bencinskih servisih.
Pritisk na ruski energetski sektor je postal tako očiten, da je težave nedavno priznal tudi predsednik Vladimir Putin. Dejal je, da ukrajinski napadi povzročajo očitne težave in vodijo v pomanjkanje goriva po državi. Ukrajina je s svojo strategijo dokazala, da lahko z razmeroma poceni tehnologijo povzroči znatno gospodarsko škodo in logistične motnje.
Sankt Peterburg kot vse bolj dosegljiva tarča
Sankt Peterburg, ki leži približno 900 kilometrov od ozemlja pod ukrajinskim nadzorom, je dolgo veljal za relativno varno območje zaradi močne zračne obrambe. Vendar pa je tehnološki napredek v ukrajinski proizvodnji brezpilotnih letalnikov dolgega dosega omogočil učinkovitejše prodiranje skozi obrambne sisteme. Kijev lahko ogroža strateške cilje tudi v oddaljenih in močno varovanih mestih, kot sta Moskva in Sankt Peterburg.
Mesto ni bilo tarča prvič. Že v začetku junija so ukrajinske sile napadle naftni terminal in mornariške objekte, in sicer med Mednarodnim gospodarskim forumom, kar je imelo tudi močan simbolni pomen. Naftni terminal v Sankt Peterburgu je eden največjih ruskih objektov za skladiščenje in izvoz goriva, njegova letna zmogljivost pa znaša 12,5 milijona ton.
Strokovnjaki opozarjajo, da napadi na takšno infrastrukturo povzročajo opazne motnje, čeprav ruski naftni sektor ostaja odporen zaradi obsežne mreže in sposobnosti hitrih popravil. Kljub temu pogostost in doseg napadov kažeta na vse večjo sposobnost Ukrajine, da ogrozi ključne ruske gospodarske vire.
Rusija se je na napade na svojo infrastrukturo odzvala z okrepljenimi zračnimi napadi na ukrajinska mesta. Nedavni obsežen ruski raketni in brezpilotniški napad na Kijev, v katerem je bilo ubitih in ranjenih več deset ljudi, je bil po navedbah Moskve maščevanje za ukrajinske napade na ruske rafinerije.