Napadi na naftne rafinerije sledijo jasni strategiji. Ukrajinska vojska poskuša posredno prizadeti rusko vojaško logistiko, saj ustvarja pritisk na proizvodnjo goriva in transportne poti. V središču so predvsem veliki industrijski obrati, ki so ključni za oskrbo države. V noči na 2. julij so tako napadli rafinerijo Lukoil-Nižegorodnefteorgsintez v mestu Kstovo v regiji Nižni Novgorod. Guverner regije je potrdil napad in poročal o eni smrtni žrtvi. Obrat sodi med največje v državi in je pomemben proizvajalec goriv, ki leži daleč od ukrajinske meje. Z ukrajinskega generalštaba so sporočili, da je bil cilj napada »zmanjšati ruski vojaški in gospodarski potencial«.
Droni dosegli oddaljeno Sibirijo
Posebno pozornost je pritegnil incident v Omsku v zahodni Sibiriji. Ukrajinski portal Militarnyi je poročal o dronu, ki je letel v smeri rafinerije Gazprom Neft. Ta obrat velja za največjo rafinerijo v Rusiji in na leto predela več kot 20 milijonov ton surove nafte. Razdalja približno 2500 kilometrov od ukrajinske meje kaže, kako daleč danes seže doseg ukrajinskih brezpilotnih letal. V regiji so za več ur sprožili alarm, prebivalci pa so na družbenih omrežjih delili posnetke in poročila o opažanjih. Uradno škode niso potrdili, a je situacija povzročila precejšen nemir.
Tarča postajajo tudi druge oddaljene regije. Po poročanju nemškega Focusa so dron usmerili tudi proti rafineriji v Tjumenu, ki je od meje oddaljena okoli 1900 kilometrov. Konec junija so ukrajinske sile napadle tudi rafinerijo v Ufi, oddaljeno več kot 1300 kilometrov. Skoraj vse večje ruske rafinerije v evropskem delu države so že postale tarča takšnih napadov, nepoškodovanih je ostalo le nekaj obratov na skrajnem vzhodu.
Putin priznal pomanjkanje, dolge vrste na črpalkah
Sistematični napadi so povzročili resne motnje v ruski oskrbi z gorivom. Tudi ruski predsednik Vladimir Putin je javno priznal, da se Rusija sooča z »določenim pomanjkanjem« goriva. V najmanj 56 ruskih regijah, vključno z Moskvo, so oblasti uvedle omejitve pri prodaji bencina. Posnetki, ki krožijo po družbenih omrežjih, kažejo dolge kolone vozil na bencinskih črpalkah po vsej državi. Pomanjkanje občutijo celo v Sibiriji, kjer rafinerije niso bile neposredno prizadete, kar kaže na sistemske logistične težave.
Po nekaterih ocenah so ukrajinski napadi zmanjšali rusko zmogljivost predelave nafte za približno četrtino. To je na domačem trgu povzročilo primanjkljaj v ponudbi, ki znaša okoli 15 odstotkov. Zaradi nastale situacije se je Rusija zatekla k uvozu goriva. Pomoč išče predvsem pri Belorusiji, Kazahstanu in celo Indiji, kar je za eno največjih proizvajalk nafte na svetu nenavadna poteza.
Odgovor in novo orožje dolgega dosega
Ukrajinski predstavniki so izjavili, da želijo z napadi oslabiti ruska vojaška prizadevanja z motenjem dobavnih verig. Hkrati želijo posledice vojne prinesti neposredno med ruske državljane. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napade označil za »upravičen odgovor« na ruske napade na ukrajinska mesta in energetsko infrastrukturo. Obenem so napadi del širših prizadevanj za izolacijo polotoka Krim, ki si ga je Rusija priključila leta 2014. Motnje v dobavi goriva so tam še posebej izrazite.
Vse večja globina napadov kaže, da niti najbolj oddaljeni industrijski obrati niso več varni. Zelenski je potrdil razvoj novih brezpilotnih letal, ki imajo doseg več kot 3000 kilometrov. Ta tehnološki napredek Ukrajini omogoča ciljanje strateških objektov globoko na ruskem ozemlju. Kremlju tako nalaga, da mora preusmeriti znatna sredstva za zaščito svoje kritične infrastrukture. Ukrajina je močno povečala tudi lastno proizvodnjo dronov; po nekaterih ocenah jih na leto proizvede že okoli štiri milijone.