Alisa se še danes spominja, kdaj jo je mož prvič poškodoval. Z bojišča na vzhodu Ukrajine se je vrnil na dopust, začel je piti in postal agresiven. "Začel me je daviti. Še sam se je ustrašil tega, kar je storil," je povedala za CNN. "Če ne bi bil vojak, tega verjetno ne bi prenašala," pravi Alisa, ki je zaradi varnosti in zasebnosti zaprosila za uporabo izmišljenega imena.
"Prepričevala sem se, da ni kriv in da moram ostati ob njem. Nekoga, ki je doživel nekaj, kar ga je zlomilo, ne moreš kar zapustiti, morda potrebuje le pomoč." Vendar se je stanje le še slabšalo. Vsakič, ko se je vrnil domov, je bil njen mož bolj nasilen.
Njena zgodba ni osamljena. Kot v mnogih državah je bilo nasilje nad ženskami in deklicami v Ukrajini težava že pred rusko invazijo leta 2022, vendar je več kot štiri leta vojne krizo le še poglobilo, piše CNN.
Vojna je izničila desetletja napredka
Po poročilu iz leta 2019 je dve tretjini Ukrajink izjavilo, da so od svojega 15. leta doživele psihično, fizično ali spolno nasilje. Ukrajina je dosegla določen napredek s strožjimi zakoni in ratifikacijo carigrajske konvencije, vendar je Agencija ZN za ženske lani opozorila, da je vojna izničila desetletja napredka na področju ženskih pravic.
Strokovnjaki v Ukrajini potrjujejo, da število primerov narašča. Ukrajinska veja mednarodne organizacije La Strada je med letoma 2022 in 2025 zabeležila 20-odstotni porast klicev na pomoč. Halyna Skipalska, vodja organizacije HealthRight International za Ukrajino, je za CNN poudarila, da prebivalci že več kot štiri leta živijo pod kroničnim stresom. "Dejavniki, kot so ekonomska negotovost, alkohol in občutek brezizhodnosti, neizogibno vodijo do nasilja v družini," pravi.
Tabu tema v vojaških družinah
Klici na pomoč iz vojaških družin postajajo vse pogostejši, je za CNN povedala Tetjana Zotova, vodja Kijevskega mestnega centra za enakost spolov. Čeprav je to delno posledica dejstva, da se je ukrajinska vojska več kot potrojila, raziskave kažejo, da je pogostost nasilja v vojaških družinah višja kot v splošni populaciji.
"Število travmatiziranih raste. Na fronti so videli realnost, ki je povsem drugačna od civilnega življenja," pojasnjuje Zotova. Posttravmatska stresna motnja (PTSM), izpostavljenost nasilju in poškodbe možganov so tesno povezane z nasiljem v družini, vendar tema ostaja tabu. Ker prevladuje splošno priznanje ogromnih žrtev, ki jih prinaša vojna, je nasilje, ki ga povzročijo vojaki, zelo občutljiva tema. Žrtve ga redkeje prijavijo, saj okolica pogosto verjame, da heroj in vojak ne more biti kaznovan.
Ko policija ne ukrepa
Olga je to občutila na lastni koži. Ko je med enim od moževih nasilnih izpadov poklicala policijo, so ji rekli, naj se do njega lepše obnaša. "On je ranjen vojak. Policija mu ni storila ničesar, meni pa so napisali kazen za lažno prijavo," je povedala za CNN.
Kasneje je njen mož vendarle privolil v obisk psihiatra, a je bila pripravljenost kratkotrajna. Življenje se je vrnilo v stari vzorec alkohola in nasilja, ki mu je sledilo kesanje na kolenih. "Dva dneva se je napol mrtev plazil skozi gozd. Od tega si nikoli ni opomogel, ne fizično ne psihično," ga je opravičevala Olga.
Nato jo je nekega dne skoraj ubil. "Bil je besen, na glavo mi je dal vrečko in mi hotel odrezati ušesa. S kladivom mi je poskušal zlomiti nogo," se spominja. Ko jo je izpustil, je pobegnila in poklicala reševalce in policijo. Končno so ji pomagali najti varno zavetje v kriznem centru.
Strah pred prijavo in mobilizacijo
Vojna je Ukrajinkam dodatno otežila iskanje pomoči tudi zaradi mobilizacijskih zakonov. Ker se okoli dva milijona moških izogiba vpoklicu, se mnogi skrivajo doma. "Ti moški so pod velikim stresom in nagnjeni k nasilju, vendar jih ženske ne upajo prijaviti, ker se bojijo, da jih bodo takoj odpeljali na fronto ali v zapor," pojasnjuje Halyna Skipalska.
Ljudmila, ki je deset let trpela v zakonu z moškim, obsedenim z nadzorom, pravi, da se je stanje po invaziji drastično poslabšalo. Ko je njen mož izgubil službo, je postal povsem odvisen od nje, kar je njegovo agresijo le še podžgalo. "Izoliral me je od sveta, udarce pa usmerjal tja, kjer se navzven ne vidijo – v glavo ali noge." Odšla je šele, ko je začel groziti njunemu sinu, piše CNN.
Triindvajsetletna Alisa je danes ločena in po terapiji zre v prihodnost. Prepričana je, da je imel njen nekdanji mož nasilna nagnjenja že od nekdaj. "Mislim, da vojna sama po sebi ne spreminja ljudi. Le na površje izvleče tisto, kar je že v njih. Njegova agresija bi se verjetno izrazila prej ali slej, vojna jo je le pospešila in okrepila," je za CNN dejala Alisa. "Mnogi moški so doživeli veliko hujše stvari, pa se ne obnašajo kot on."