Kot poroča spletni CNN, je bilo približno 15 ukrajinskih strokovnjakov napotenih v državo v afriški regiji Sahel, ki ji vlada hunta, da bi pomagali lokalnim uporniškim silam v boju proti ruskim enotam – kar je del prizadevanj Kijeva, da oslabi nasprotnika povsod, kjer ta deluje. Kijev je svoje dejavnosti razširil tudi na druga območja spopadov, pri čemer izkorišča težko pridobljeno strokovno znanje o bojevanju z droni za sklepanje novih protiruskih partnerstev.
CNN je v pogovoru z ukrajinskimi vojaki in častniki, ki sodelujejo v operacijah v Maliju in Libiji, prvič razkril obseg teh operacij na drugih celinah. Vir ukrajinske obrambne obveščevalne službe, ki pozna operacije, je za CNN povedal, da je bilo v Sudanu nameščenih tudi več ukrajinskih specialistov in da so vojaki iz Čada, Nigra in Burkina Fasa že prej odpotovali v Mali, da bi se od tamkajšnjih ukrajinskih vojakov učili uporabljati brezpilotna letala.
Obljube o strelivu
Ko je Iran v začetku letošnjega leta začel napadati ameriške zaveznike na Bližnjem vzhodu, je Ukrajina poslala ekipe vojaških strokovnjakov v vsaj pet držav na Bližnjem vzhodu. Nekaj tednov so učili lokalne sile, kako uničiti iranske brezpilotne letalnike šahed, ki jih Rusija že več let uporablja za teroriziranje Ukrajine. Ukrajinski vojak, ki je bil napoten v Združene arabske emirate, je za CNN povedal, da delujejo v združenih ekipah, lokalne čete pa vozijo ob njih in spremljajo vsak njihov korak.
V zameno za deljenje svojega znanja je Kijev prejel vrsto sporazumov o varnostnem sodelovanju in obljub o strelivu. V Sahelu, prostrani polsušni regiji južno od puščave Sahara, je položaj bolj zapleten.
Rusija si prizadeva, da bi se uveljavila kot pomembna sila v Afriki, zlasti v regiji Sahel, ki je bogata z rudninami in nagnjena k državnim udarom. V zadnjih letih je poskušala zapolniti varnostni vakuum, ki je nastal po umiku francoskih in drugih zahodnih sil, pri čemer je podpirala tamkajšnje vlade v zameno za denar in donosne pravice do izkoriščanja rudnih bogastev.
Sprva je Kremelj te operacije prepustil skupini Wagner, zasebnemu vojaškemu podjetju v lasti podjetnega vojskovodje Jevgenija Prigožina. Po Prigožinovi smrti, ki je sledila njegovemu poskusu državnega udara leta 2023, je Moskva ostanke skupine Wagner vključila v svojo redno vojsko in ustanovila enoto Afriški korpus, ki deluje v podporo lokalnim zaveznikom Moskve.
Medsebojne obtožbe
Ukrajinska skupina v Maliju deluje v sodelovanju s separatistično skupino, imenovano Fronta za osvoboditev Azavada, ki jo v glavnem sestavljajo uporniki iz vrst severnih Tuaregov. Kot sta za CNN povedala tam nameščena Ukrajinca, ti ne sodelujejo neposredno v bojih na fronti, temveč upornikom nudijo podporo, usposabljanje in operativno pomoč.
»Njihove operacije usmerjam na daljavo. Signal z njihovega drona prejemam prek interneta, nato pa jim prek radijske zveze takoj povem, kaj morajo storiti in kam leteti,« je za CNN povedal eden od ukrajinskih operaterjev dronov, ki so trenutno v Maliju.
»Odidejo na naloge, se vrnejo k meni in skupaj preučimo vsako podrobnost njihovega delovanja. Sam ne odhajam na fronto – to je bil neposreden ukaz mojih nadrejenih,« je dejal.
Rusija je Ukrajino že prej obtožila sodelovanja v pobojih civilistov v Maliju – obtožbo pa je Kijev zavrnil. Organizacija za varstvo človekovih pravic Human Rights Watch je poleti objavila dve poročili, v katerih je ruske enote v Maliju obtožila ubijanja civilistov, ter še eno poročilo, v katerem je navedeno, da so »vse strani«, neposredno vpletene v konflikt, med aprilskim izbruhom nasilja nezakonito napadale civiliste. Ukrajina v tem poročilu ni bila omenjena.
Oprema hitreje odpoveduje
Ko so ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova prejšnji mesec povprašali o teh očitkih, je novinarjem dejal, da Afriški korpus deluje »strogo v okviru zakonitosti« in »na podlagi uradnih zahtev legitimnih vlad afriških držav«.
Vir iz ukrajinske vojaške obveščevalne službe je za CNN povedal, da je namen napotitev v tujino izvajanje pritiska na Rusijo in spodkopavanje prepričanja, da je Moskva lahko zanesljiva zaveznica. »Svoje izkušnje na področju (brezpilotnih letalnikov) spreminjamo v orodje zunanje politike,« je dejal vir.
Povedal je, da je misija koristna tudi za Ukrajince, saj jim omogoča preizkus opreme in veščin v povsem drugačnem okolju – ter da partnerjem pokažejo, da njihove metode delujejo povsod.
»Zaradi prahu in vročine oprema hitreje odpoveduje. Filtri, hlajenje, zaščita elektronike, baterije … vse deluje drugače in zahteva temeljito prilagoditev,« je dejal ter dodal, da se tudi način bojevanja močno razlikuje.