Rusija pričakuje, da bi se prihodnji teden z Ukrajino lahko dogovorili o datumu tretjega kroga mirovnih pogovorov, ki so potekali 16. maja in 2. junija, trdi tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Doslej pogovori niso prinesli napredka, sta se pa strani dogovorili za obsežne menjave vojaških ujetnikov in trupel padlih. Ena takšnih je potekala včeraj. Števila izmenjanih niso navedli, je pa ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski dejal, da je bila večina ukrajinskih vojakov v ruskem ujetništvu več kot dve leti in so bili zajeti na različnih koncih več kot tisoč kilometrov dolge frontne črte. Ruski predsednik Vladimir Putin je ob robu mednarodnega gospodarskega forma v Sankt Peterburgu, »ruskega Davosa«, kjer pa je zadnja leta tuja udeležba zelo okrnjena, v četrtek dejal, da se je pripravljen srečati s komer koli, tudi z Zelenskim, če bi prej dorekli pogoje konca vojne. Ni sicer jasno, čemu bi takšno srečanje služilo, saj je Putin obenem dejal, da Zelenski ni legitimni voditelj države. Slednji je po dveh krogih pogovorov z Rusijo (drugi je trajal vsega uro) dejal, da Moskva vsiljuje ultimate, in nakazal, da dvomi o smiselnosti novih srečanj, ki jih je spodbudil ameriški pritisk.
Brez govora o vabilu v Nato
Zelenski se še naprej sooča z zadržki Bele hiše in nepredvidljivim ravnanjem predsednika Donalda Trumpa. Še v ponedeljek je med obiskom Avstrije razlagal, da bo na vrhu G7 prosil Trumpa za zaostritev sankcij proti Rusiji in za prodajo orožja Ukrajini, potem ko je ukinil pomoč. Toda Trump je z vrha v Kanadi odšel predčasno in srečanja z Zelenskim, ki je bil tam kot gost, ni bilo. Je pa ameriški predsednik potem spet govoril po telefonu s Putinom, domnevno predvsem zaradi Irana, a ne le zaradi tega.
Poleg tega naj bi nekaj časa v zraku viselo povabilo Zelenskemu na vrh zveze Nato v Haagu prihodnji teden. Potem ga je le dobil, enako kot na vse vrhove zadnja tri leta od začetka ruske invazije. Vendar bo očitno le na večerji prvi dan vrha, ne pa na glavnem dogodku drugi dan, prav tako ne bo zasedanja sveta Nato-Ukrajina. Vabila Ukrajini k članstvu, kar želi uradni Kijev, sploh ni na dnevnem redu, saj ga ameriška administracija zavrača, predvidoma ne bo omenjeno niti v sklepni izjavi, kot je poročal Radio Free Europe.
Rusko tehtanje dogajanja med Iranom in Izraelom
Rusija je medtem zadnje dni okrepila zračne napade, sploh na Kijev, kjer je v torek izpeljala enega najbolj smrtonosnih v zadnjem času. Po navedbah ukrajinske strani je bilo ubitih 28 ljudi in več kot sto ranjenih, vsega skupaj pa je bilo tarča napadov 27 mest po državi. V petek je bila v napadu na pristaniško Odeso ubita ena oseba, 14 pa ranjenih.
Vojna je od začetka zračnega spopada Izraela in Irana prejšnji petek stopila bolj v ozadje pozornosti mednarodne skupnosti. Vrti se veliko ocen strokovnjakov o tem, kaj to za Rusijo pomeni. Po eni strani naj bi ji preusmeritev pozornosti koristila, morda bi izraelsko-iranski konflikt tudi pripomogel k povrnitvi večje vloge Putina na mednarodnem prizorišču. Na daljši rok pa lahko Rusija izgubi še enega zaveznika na Bližnjem vzhodu, če pade iranski režim, kot se je decembra že zgodilo sirskemu režimu Bašarja Al Asada. Po ruskih relativno previdnih odzivih sodeč pa je videti, da to zavezništvo le ni tako močno, kot je bilo slišati v izjavah januarja, ko sta Putin in iranski predsednik Masud Pezeškian v Moskvi podpisala sporazum o vsestranskem partnerstvu za naslednjih dvajset let.
