Eden od priznanih naslovov za napovedovanje nagrajenca je Inštitut za mirovne raziskave v Oslu (PRIO). Tradicija je, da njegov direktor ali direktorica vsako leto objavi pet favoritov po lastni oceni. Letos sta na seznamu direktorja Haakona Gjerløwa na prvem mestu Mykola Kuleba in organizacija Rešimo otroke za prizadevanja za vrnitev ugrabljenih ukrajinskih otrok iz Rusije. Na drugem mestu je sudanska civilna mreža humanitarne pomoči v državljanski vojni Emergency Response Rooms (EER).
Sledijo Odbor za zaščito novinarjev s sedežem v ZDA, ki vestno evidentira napade na novinarje in jim stopa v bran. Na četrtem mestu sta meddržavno sodišče in mednarodno kazensko sodišče kot simbola mednarodnega prava, ki je na udaru. Na peto mesto pa je Gjerløwa zanimivo postavil Mednarodno vesoljsko postajo oziroma partnerske vesoljske agencije, ki po njegovem mnenju dokazujejo, kaj lahko človeštvo doseže, ko stopi skupaj.
Trump bi še eno, tokrat pravo nagrado
Omenjajo se tudi drugi. Med njimi so denimo papež Leon XIV., ki vztrajno poziva k miru in svari pred nevarnostmi umetne inteligence, vdova ruskega opozicijskega voditelja Julija Navalna ter kirurginja iz Gaze Sara Al Saka.
Precej se omenja tudi kanadski premier Mark Carney, ki se je letos postavil po robu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu in spodbudil srednje velike države k tvornemu sodelovanju med nastajanjem nove svetovne ureditve. Odločitev zanj bi bila razumljena tudi kot nagrada proti Trumpu, ki je v sredo sam dejal, da si jo zelo zasluži, ker da je končal ali preprečil osem svetovnih konfliktov ter rešil milijone življenj. Je pa dodal, da je najbrž ne bo dobil, čeprav je znano, da je nominiran.
No, eno Nobelovo nagrado za mir sicer že ima, le da ta ne šteje. Lani je Nobelovo nagrado za mir dobila voditeljica venezuelske opozicije Maria Corina Machado. Potem pa jo je podarila Trumpu, ko je ta dal zajeti in prepeljati v ZDA venezuelskega nedemokratičnega predsednika Nicolasa Madura. Šlo je za simbolično dejanje, kajti norveški Nobelov odbor je sporočil, da nagrade za mir ni mogoče prenesti na nekoga drugega in da bo Machadova za vedno ostala zapisana kot njena prejemnica.
Stavnice dajejo prednost podnebni aktivistki iz Ugande
Kot je že v navadi, imajo svoja predvidevanja o mogočem nagrajencu tudi stavnice. Tam je favoritinja 29-letna ugandska podnebna aktivistka Vanessa Nakate, zelo visoko so tudi Zdravniki brez meja, prav tako oblasti ameriškega mesta Minneapolis za miren upor prebivalcev proti ostrim operacijam pripadnikov zveznih varnostnih organov za priseljevanje. To naj bi bil prvi znani primer, da je predlagana za nagrado celotna mestna oblast. Visoko je tudi britanski okoljevarstveni voditelj in pisatelj David Attenborough, ki je letos praznoval sto let.
Na platformi Polymarket je bil v četrtek dopoldne z naskokom glavni favorit omenjeni sudanski EER, se pa tam razmerja zelo hitro spreminjajo.
Alfred Nobel je v svoji oporoki leta 1895 zapisal, naj nagrado dobi oseba, ki »je naredila največ za spodbujanje prijateljstva med narodi, za razpustitev ali zmanjšanje vojsk ter za vzpostavitev in promocijo mirovnih kongresov«.