Letos se bo Rusija vnovič predstavila na Beneškem bienalu. Tako se je odločila fundacija, ki upravlja to osrednjo beneško umetniško prireditev, na kateri se države predstavljajo vsaki dve leti. Rusija je že sporočila, da namerava na letošnjem bienalu sodelovati z razstavo Drevo je zakoreninjeno v nebesih, na kateri bo sodelovalo vsaj 38 umetnikov in glasbenikov.
Zaradi odločitve fundacije že prihaja do številnih protestov iz politike in umetniških krogov. Pevka skupine Pussy Riot je napovedala, da bo pred ruskim paviljonom izvedla protestni koncert. Pred odprtjem bienala 9. maja se tako spet lomijo politična kopja v polju kulture. Leta 2022 je morala Rusija po napadu na Ukrajino zapreti vrata svojega paviljona. A ne zato, ker bi ji sodelovanje prepovedali organizatorji, kot se je dogajalo na drugih prizoriščih po svetu.
V znak protesta zaradi vojne so se namreč umetniki odločili, da ne bodo razstavili svojih del. Umetnika Aleksandra Sukhareva in Kiril Savčenkov ter kustos Raimundas Malašauskas, ki bi predstavljali Rusijo v nacionalnem paviljonu, so odstopili od priprav in zapisali, da »ni prostora za umetnost, ko civilisti umirajo pod raketami« in se ljudje v Ukrajini skrivajo v zakloniščih. Rusija se nato na naslednjo izdajo bienala leta 2024 ni vrnila, paviljon pa je dala v uporabo Boliviji.
Buttafuoco: Bienale je prostor dialoga
Fundacija La Biennale di Venezia, ki upravlja program, je dovolila, da se Rusija letos spet predstavi na Bienalu. Kot pojasnjujejo organizatorji, države same organizirajo projekte v svojih paviljonih, bienale pa teh ne more prepovedati. Da se Rusija nikoli ni umaknila z bienala, je sicer za Artnews zatrdil Mihail Švidkoj, odposlanec Kremlja za kulturo. Dejal je, da »Rusija nikoli ni zapustila beneškega bienala«. Šel je še korak dlje in zapisal, da ponovna udeležba Rusije na bienalu dokazuje, da so prizadevanja za izolacijo ruske kulture spodletela.
Po oceni predsednika bienala Pietrangela Buttafuoca mora razstava ostati prostor dialoga med kulturami, kar velja tudi za države v konfliktu. »Rusija ima paviljon v Giardinih od leta 1914, od leta 2022 pa je odsotna. Sodelavce sem prosil, naj povabijo osebnosti z vseh vojnih območij, da nam predstavijo drugačno perspektivo. Razmišljamo na podlagi dejstev. Dovolj je apelov, podpisov in shem iz sedemdesetih let. Gibljemo se z umetnostjo, umetnost pa se meri z dejstvi. Bienale je prostor sobivanja za ves planet, tako za stare kot za nove geografije,« je pojasnjeval predsednik bienala Buttafuoco.
Burni odzivi
Odločitev fundacije je naletela na burne odzive v političnih in umetniških krogih. Več kot 6000 umetnikov je že podpisalo peticijo proti vrnitvi Rusije na bienale. V njej fundaciji očitajo, da se poskuša z umetnostjo normalizirati ruske vojne zločine, poleg tega je obnova ruskega državnega paviljona v nasprotju z obljubo bienala iz marca 2022, da bo prekinil stike z ruskimi institucijami, dokler bo trajala vojna v Ukrajini. »To stališče je pomenilo pomembno etično zavezo ene od vodilnih svetovnih kulturnih institucij. Danes, ko se ruska vojna proti Ukrajini nadaljuje, napovedana prisotnost ruskega državnega paviljona sproža vprašanja o spoštovanju danih zavez,« je zapisano v peticiji.
Valovi nezadovoljstva so iz Benetk pljusknili vse do Bruslja. V evropski komisiji so zagrozili z odpovedjo sofinanciranja bienala, če bo gostil Rusijo. V skupni izjavi sta Henna Virkkunen in Glenn Micallef, evropska komisarja za tehnologijo in kulturo, zapisala, da je priprava ruskega paviljona v nasprotju s stališčem EU do države, katere vojaška agresija v Ukrajini še vedno traja.
»Evropska komisija je jasno izrazila svoje stališče do nezakonite agresije Rusije proti Ukrajini. Kultura spodbuja in varuje demokratične vrednote, odprt dialog, raznolikost in svobodo izražanja ter se nikoli ne sme uporabljati kot platforma za propagando. Države članice, institucije in organizacije morajo ravnati v skladu s sankcijami EU in se izogibati dajanju prostora posameznikom, ki so aktivno podpirali ali opravičevali agresijo Kremlja proti Ukrajini,« sta zapisala komisarja in napovedala ustavitev sofinanciranja bienala.
Brez glasu Slovenije
Protestirali so tudi številni ministri za kulturo in zunanje zadeve držav članic. V skupni izjavi so ministri 22 držav upravni odbor fundacije bienala pozvali, naj ponovno preuči sodelovanje Ruske federacije na letošnjem dogodku. Izjave, za katero je dala pobudo latvijska ministrica za kulturo Agnese Lāce, Slovenija ni podpisala. »Kultura ni ločena od realnosti, s katero se soočajo družbe. Oblikuje način, kako ljudje razumejo svet, kaj cenijo in kako se odločajo za ukrepanje. Kulturne institucije zato nimajo le umetniškega poslanstva, ampak tudi moralno odgovornost,« piše v pismu.