"Če do spleta uspe priti vsaj eni dodatni osebi, menim, da je projekt uspešen in vreden truda," pravi Sahand, iranski moški, ki je v pogovoru za BBC zunaj meja Irana pojasnil sodelovanje v tajni mreži za tihotapljenje satelitske tehnologije, ki je v njegovi domovini strogo prepovedana. Sahand (ime je zaradi varnosti spremenjeno) se boji za svojo družino: "Če bi me režim identificiral, bi ceno za to lahko plačali moji bližnji v Iranu."
Iran je že več kot dva meseca v digitalni temi. Vlada izvaja eno najdlje trajajočih prekinitev spletnih povezav na svetu, ki se je začela po ameriških in izraelskih zračnih napadih 28. februarja. Pred tem je bil dostop do spleta delno omogočen le mesec dni, po januarski blokadi med krvavim zatrtjem protirežimskih protestov, v katerih je bilo ubitih več kot 6500 ljudi.
Starlink kot okno v svet
Kot piše BBC, so naprave starlink, ki jih Sahand pošilja v Iran, eden najzanesljivejših načinov, kako lahko prebivalci Irana pridejo do internetne povezave. Bele ploščate terminale podjetja SpaceX Elona Muska uporabniki povežejo z usmerjevalniki, kar jim omogoča neposreden dostop do satelitskega omrežja, s čimer obidejo strogo nadzorovan domači internet.
Sahand je za BBC pojasnil, da gre za zelo zapleteno operacijo, podrobnosti pa ne želi razkriti. Od januarja je v državo poslal ducat naprav, medtem ko organizacija Witness ocenjuje, da je v Iranu že najmanj 50.000 terminalov.
Stroge kazni in aretacije
Iranska vlada je lani sprejela zakonodajo, po kateri je uporaba ali prodaja naprav starlink kazniva z do dve leti zapora. Za uvoz ali distribucijo več kot desetih naprav pa grozi do deset let zaporne kazni.
Državni mediji poročajo o številnih aretacijah, pri čemer obtožbe pogosto vključujejo tudi vohunjenje in pošiljanje informacij sovražniku.
Kljub nevarnosti trg cveti. Prek perzijskega kanala NasNet na Telegramu naj bi bilo v zadnjih dveh letih in pol prodanih približno 5000 terminalov.
Digitalna tema
Organizacije za človekove pravice opozarjajo, da informacijski vakuum režimu omogoča širjenje lastne propagande, medtem ko so žrtve utišane. "Iranski režim je dokazal, da med spletno blokado lažje ubija," opozarja Sahand. Prav zato so posnetki in pričevanja o zunajsodnih pobojih, ki pridejo iz države prek starlinka, ključnega pomena.
Čeprav so gospodarske izgube zaradi blokade ogromne, vlada vztraja pri varnostnih razlogih. Medtem ko se Sahand zaveda tveganj, poudarja, da gre za nujen poseg. "To je boj. Moramo posredovati in pomagati ljudem, da svetu pokažejo resnično sliko dogajanja," je še dejal za BBC.
