»Po ocenah obveščevalnih služb so v ruskem načrtu tudi hibridni napadi z droni in raketami na države, ki podpirajo Ukrajino, vključno s Poljsko,« je dejal Tusk. Dodal je, da se o takšni možnosti govori že dlje časa, vendar so informacije, s katerimi zdaj razpolagajo Poljska in njene zaveznice, po njegovih besedah »zelo usklajene in žal prepričljive«.

Zakaj bi se Rusija odločila za takšno strategijo, ostaja predmet ocen in analiz. Tusk pa je pojasnil, kako bi bil po ocenah obveščevalnih služb videti takšen scenarij.

Tusk: Obstaja realno tveganje za članice Nata

Poljski premier je dejal, da obstaja »realno tveganje«, da bi droni ali drugi izstrelki vstopili na ozemlje ene ali več članic Nata na vzhodnem krilu zavezništva in tam povzročili škodo. Po scenariju, ki ga je opisal Tusk, bi lahko Moskva takšne dogodke nato prikazovala kot naključne incidente, s čimer bi želela Nato odvrniti od odziva.

Eden od možnih ciljev takšne strategije naj bi bil po njegovih besedah oslabiti enotnost Nata in ustvariti vtis, da je 5. člen severnoatlantske pogodbe, po katerem se napad na eno članico šteje kot napad na vse, bolj teoretična kot praktična zaveza.

Tusk je pri tem poudaril, da govori o scenariju, ki ga glede na trenutno dostopne informacije ocenjujejo kot najverjetnejšega, ne pa o edinem možnem razvoju dogodkov.

Po informacijah poljskih, zavezniških in ukrajinskih virov bi lahko bili pozna jesen in zima še posebej kritični obdobji vojne v Ukrajini. Podobno opozorilo je Tusk podal že 13. septembra, ko je po napadih v bližini poljsko-ukrajinske meje dejal, da v prihodnjih tednih in mesecih pričakujejo okrepljene ruske aktivnosti. Poljska vlada je takrat napovedala okrepljeno delovanje varnostnih služb in priprave na usklajen odziv z zavezniki.

Tusk je pri tem poudaril, da govori o scenariju, ki ga glede na trenutno dostopne informacije ocenjujejo kot najverjetnejšega, ne pa o edinem možnem razvoju dogodkov.

»Nič ne kaže na invazijo«

Tusk je pozneje posebej poudaril, da ne govori o neposredni ruski invaziji na Poljsko. »Danes to ni grožnja z invazijo, nič ne kaže na to,« je dejal. Ob tem je opozoril, da mora Poljska računati na »veliko nevarnejše provokacije in incidente kot doslej«. Pozval je tudi k ohranjanju enotnosti zavezništva. Poljska kot država na vzhodnem krilu Nata mora biti po njegovih besedah sposobna računati na hiter in učinkovit odziv celotnega zavezništva, če bi Rusija presegla posamezne incidente.

Namestnik obrambnega ministra: Službe opozarjajo že mesece

Nekaj ur pred Tuskovim govorom je podobna opozorila v sejmu izrekel tudi namestnik poljskega obrambnega ministra Cezary Tomczyk. »Zavezniške službe in naše obveščevalne službe že več mesecev opozarjajo na možnost eskalacije in grožnje Poljski,« je dejal Tomczyk.

Po njegovih besedah eskalacija vključuje sabotaže, usmerjanje raket in dronov proti poljskemu ozemlju ter naročanje umorov. To bi lahko vključevalo ljudi na vodilnih položajih v obrambni industriji, državne uradnike in tudi najvišje državne predstavnike.

Tomczyk je dejal, da je bila eskalacija ruskih aktivnosti proti državam, ki podpirajo Ukrajino, načrtovana. Po njegovi oceni je njen cilj oslabiti ukrajinsko gospodarstvo in sposobnost države, da nadaljuje vojno, hkrati pa poglobiti delitve znotraj Nata in Evropske unije ter prestrašiti evropsko prebivalstvo.

 

»Poljska ni več v stanju miru«

Namestnik obrambnega ministra je opozoril tudi, da je meja med hibridnim in klasičnim vojskovanjem vse manj jasna. »Danes reči, da je Poljska preprosto v stanju miru, zagotovo ni več zadostna opredelitev,« je dejal. Po njegovih besedah se poljske kibernetske enote vsak dan soočajo z napadi na vojaška omrežja, več kot 5000 vojakov pa je razporejenih ob meji z Belorusijo. »Poljski vojaki se de facto že danes borijo,« je dejal Tomczyk. Opozoril je, da Poljsko in Ukrajino čakajo težki meseci ter da so informacije o morebitnih varnostnih grožnjah »zelo resne«.

Priporočamo