Dve leti pred turškimi parlamentarnimi in predsedniškimi volitvami je politični prostor sredi velike preobrazbe. Vladajoča struja si s sodnimi postopki proti političnim nasprotnikom pripravlja teren, da bi se tudi po volitvah obdržala na oblasti, in sicer tako stranka AKP, ki je v vladi že 26 let, kot njen vodja, predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki načeloma ne bi več smel kandidirati. S pritiski na glavno opozicijsko Republikansko stranko (CHP) so sedaj povzročili njen razkol, kar pa se lahko izkaže za strel v koleno, saj se je iz dogajanja porodil samostojen nasprotnik oblasti, 51-letni Özgur Özel. Ta zdaj nagovarja tako razočarane volilce vladajoče AKP kot volilce nacionalistične MHP in njegove zdaj razklane stranke CHP.
Özel odšel na svoje
Zdajšnje spremembe v opozicijskih vrstah so posledica več kot leto dni trajajočega oblastnega napada na opozicijsko CHP. Začelo se je pred dobrim letom z aretacijo carigrajskega župana Ekrema Imamogluja, ki so mu ankete napovedovale gladko zmago na naslednjih predsedniških volitvah. Po več obtožbah korupcije in protidržavnega delovanja je še vedno za zapahi. Oblast je ost zatem uperila v predsednika stranke Özgurja Özela, ki je bil izvoljen na kongresu leta 2023. Sodstvo je presodilo, da strankarske volitve niso potekale zakonito, in je Özela odstavilo, na čelo stranke pa spet postavilo njenega prejšnjega nekarizmatičnega voditelja Kemala Kiliçdarogluja, ki je na predsedniških volitvah leta 2023 pogorel proti Erdoganu. Sodno uredbo je z vdorom na sedež stranke maja letos uresničila kar policija.
Özel se s takšnim državnim kadrovanjem ni sprijaznil. Sprva je še vztrajal v stranki, a se je obenem vse glasneje poigraval z zamislijo o ustanovitvi lastne stranke. Po slabih dveh mesecih je napovedi uresničil. Ustanovil je Novo stranko (Yeni parti), v katero mu je takoj sledilo 91 od 135 poslancev CHP. S tem je postal vodja druge najmočnejše politične sile v Turčiji in ponovno glavni izzivalec Erdogana. Ta medtem še preigrava scenarij, da bi v okviru ustavnih sprememb za večje pravice Kurdov, s katerimi poteka mirovni proces, dobil njihovo podporo tudi za ustavno spremembo, ki bi mu omogočila še eno predsedniško kandidaturo.
Sodelovanje s CHP je možno
V socialdemokratski Republikanski stranki CHP, ki jo je ustanovil oče moderne Turčije Mustafa Kemal Atatürk, si medtem ližejo rane po razkolu, zaradi katerega so zdaj padli na mesto tretje največje stranke v državi. Tudi na občinski ravni se bo njihova moč krepko zmanjšala, saj je v Novo stranko prestopilo dvesto njihovih županov. Kljub vsem nesoglasjem zadnjih mesecev pa Özel ne zavrača sodelovanja s CHP in jo je prenehal kritizirati. Njegov cilj je miroljubna zamenjava oblasti. Kot pravi, se je Erdoganov model oblasti izčrpal. Za vrednote svoje Nove stranke pa je izučen farmacevt opredelil zavračanje politične polarizacije, spoštovanje vseh prepričanj, zaščito pravice vsakogar, da nosi naglavno ruto ali je ne nosi, in nasprotovanje temu, da se ljudem vsiljuje določen način življenja.
Kljub novi stranki, ki je postala močan igralec, bo za uspeh opozicije proti Erdoganovi AKP potreben enoten nastop. Zediniti se bo morala tudi o svojem predsedniškem kandidatu. Özel za zdaj podpira priprtega bivšega carigrajskega župana Imamogluja, a priznava, da je njegova kandidatura soočena s pravnimi ovirami. »Sodelovali bomo pri sprejemanju pravih odločitev,« je dejal Özel in glede tega napovedal dialog z Imamoglujem ter županom Ankare Mansurjem Yavasom, tudi vidnim članom CHP, ki bi prav tako lahko ogrozil Erdogana.
