Papež Leon XIV. s tridnevnim obiskom v Turčiji, ki mu bo sledil prav tako tridnevni obisk Libanona, po izvolitvi 8. maja zdaj prvič potuje v tujino. K temu ga je spodbudila 1700. obletnica znamenitega nicejskega koncila, ki je na pobudo cesarja Konstantina Velikega zabetoniral teološke temelje tedaj še enotne katoliške in pravoslavne cerkve, danes pa tudi večina protestantskih ločin izhaja iz dogem tega prvega ekumenskega koncila.
V petek bo Leon XIV., ki velja za bolj zmernega kot karizmatični in revnim naklonjeni Frančišek, imel s pravoslavnimi dostojanstveniki, tudi s carigrajskim patriarhom Bartolomejem, skupno molitev v nekdanji Niceji, ki je danes turško mestece Iznik, 90 kilometrov jugovzhodno od Carigrada. Ekumenizem pa bremeni spor za prevlado v pravoslavju med carigrajskim in moskovskim patriarhom, ki je preveč podrejen Putinu.
Poklon Atatürku in Modri mošeji
Na prvi dan potovanja, v četrtek, je Leon XIV. v Ankari, kjer ga je z vsemi častmi sprejel turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, obiskal mavzolej Mustafe Kemala Atatürka (1881–1938), očeta moderne in laične Turčije, ki je najprej vodil boj za njene pravične meje po prvi svetovni vojni. Mavzolej sta obiskala tudi oba prejšnja papeža Benedikt XVI. in Frančišek.
Po srečanju z Erdoganom je papež dejal, da na svetu divja nenavadno veliko število krvavih konfliktov in da tretji svet trgajo na koščke ter postavljajo prihodnost človeštva na kocko. V prvem govoru v tujini je tudi rekel, da svet delajo nestabilnega »ambicije in izbire, ki prevladajo nad pravico in mirom« ter ekonomske in vojaške strategije prevlade. »Tega ne smemo dopustiti,« je rekel papež.
V soboto bo Leon XIV. v Carigradu obiskal Modro mošejo, ki so jo zgradili v začetku 17. stoletja nasproti nekdanje krščanske bazilike Hagija Sofija, zgrajene v 6. stoletju. Velja spomniti, da je leta 2014 papež Frančišek v tej največji med carigrajskimi mošejami, ki jih je v tem velemestu več kot tri tisoč, molil skupaj z velikim muftijem, s čimer je naredil velik vtis na muslimane vsega sveta.
Modro mošejo sta obiskala tudi Benedikt XVI. in Janez Pavel II., tako da bo Leon XIV. četrti papež v njej. Tudi zanj je potovanje v Turčijo pomembno zaradi dialoga z islamom. V Ankari se je v četrtek že srečal z voditeljem turških sunitov, ki predstavlja 80.000 džamij v Turčiji. Papež bo pozornost posvetil tudi različnim skupinam kristjanov v Turčiji, ki jih je le še okoli 300.000, od tega 36.000 katoličanov.
Brezup in verski kaos v Libanonu
V Libanonu papež vidi svoje poslanstvo predvsem v spodbujanju sožitja med različnimi verskimi skupinami arabsko govorečega prebivalstva. Bo pa tudi poskušal vzbuditi upanje v tej nekdaj bogati državi, ki je že vrsto let v gospodarskem razsulu, državne institucije so paralizirane in mladi bežijo v tujino. Poleg tega se izraelska bombardiranja še vedno niso končala: pred nekaj dnevi so Izraelci v južnem Bejrutu ubili pet pripadnikov šiitskega Hezbolaha.
Leon XIV. se bo v Libanonu srečal z različnimi krščanskimi verskimi ločinami, tudi heretičnimi, torej takimi, ki ne priznavajo nicejske veroizpovedi, prav tako s predstavniki sunitov, šiitov, druzov in drugimi verskimi skupnostmi religiozno izjemno pisanega Libanona. Država priznava kar 12 različnih krščanskih ver, najštevilnejši so maroniti, ki so se zlasti v času križarskih vojn zbližali s katoliško cerkvijo. Še sredi 20. stoletja je bilo več kot polovica Libanoncev kristjanov, danes jih je samo še 30 odstotkov, od tega je dve tretjini maronitov in četrtina pravoslavnih. Sunitov je 32 odstotkov, šiitov 31 odstotkov in druzov pet odstotkov.
