Erdogan, ki ga v turški Antalyji, kjer poteka podnebni vrh ZN, pričakujejo danes, je informacijo o tem, da so na goratem območju na jugovzhodu države odkrili dve novi naftni polji, sporočil v ponedeljek zvečer prek družbenega omrežja X. "To je spodbudna novica," je dodal po poročanju tujih tiskovnih agencij.
Po prvih ocenah novi dve naftni polji vsebujeta 135 milijonov sodov nafte. Nova polja in dodatne vrtine v regiji Gabar, ki je po Erdoganovih besedah postala "prestolnica nafte", naj bi prispevali k 30-odstotnemu povečanju proizvodnje nafte na tem območju države, s čimer bi lahko dnevna proizvodnja v drugi polovici leta 2027 presegla 100.000 sodov.
"Iz goratega območja Gabar še naprej prihajajo dobre novice," je še zapisal Erdogan.
Odkritje med podnebnim vrhom ZN
Do objave novice o odkritju novih naftnih polj prihaja ravno ob začetku letošnjega 31. podnebnega vrha ZN v turškem turističnem obmorskem mestu Antalya, na katerem delegati razpravljajo o prizadevanjih za zmanjševanje segrevanja ozračja na globalni ravni. Glavni razlog za segrevanje planeta predstavlja prav izgorevanja fosilnih goriv, med katera sodijo premog, nafta in zemeljski plin.
Kritiki ob tem opozarjajo, da so dosežki Turčije na področju podnebja skromni, pri čemer izpostavljajo nadaljnje širjenje naložb v fosilna goriva. Turčija je sicer skoraj povsem odvisna od uvoza energentov. Država porabi približno milijon sodov nafte na dan, od tega pa jih okoli 90 odstotkov prihaja iz uvoza.
Turški minister za energijo Alparslan Bayraktar je sicer prejšnji teden novinarjem zagotovil, da si Ankara do leta 2040 prizadeva zmanjšati dnevne potrebe po nafti za približno 30 odstotkov, med drugim z ambicioznimi naložbami v elektrifikacijo, vrednimi 500 milijard dolarjev.
Tudi druge države širijo uporabo fosilnih goriv
Turčija sicer pri istočasnem širjenju infrastrukture za fosilna goriva in izpostavljanju podpore podnebnim ukrepom še zdaleč ni osamljen primer med državami. V zadnjih tednih je Avstralija, ki je letos v vlogi soorganizatorke COP31, izdala dovoljenje za ponovni zagon proizvodnje na enem od plinskih polj v morju. Združeno kraljestvo je prižgalo zeleno luč za delovanje plinskega polja Jackdaw, Norveška pa je sporočila, da je v Severnem morju odkrila nova nahajališča nafte in plina.
Opozorila zaradi protislovnih sporočil
Vodja organizacije Global Climate and Health Alliance Jeni Miller je dejala, da objava informacije o novih naftnih poljih v Turčiji, medtem ko država gosti podnebno konferenco, daje "zelo zaskrbljujoče sporočilo skupnostim, katerih življenja, domovi in prihodnost so zaradi podnebnih sprememb in kurjenja fosilnih goriv že ogroženi".
Sporočilo Turčije ne bi moglo biti bolj protislovno, je ocenila. "Kako lahko država gosti najpomembnejšo svetovno podnebno konferenco, na kateri predsednik konference COP31 Murat Kurum poziva k okrepitvi zdravstvenih sistemov za zaščito ljudi pred podnebno krizo, hkrati pa napoveduje širitev proizvodnje fosilnih goriv, ki to krizo povzročajo," se je vprašala.
To sicer ni prvič, da voditelj države gostiteljice med podnebnimi pogajanji ZN izraža javno naklonjenost fosilnim gorivom. Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je leta 2024 v Bakuju odprl konferenco COP29, pri tem pa fosilna goriva označil za "božji dar".
