Kot poroča BBC, je primer je sprožil šok na Šrilanki, kjer civilnodružbene organizacije po vsej državi zbirajo podpise pod peticije, številne politične stranke in državne ustanove pa usklajujejo diplomatska prizadevanja za njegovo pomilostitev.
Vendar družina vse od 28. septembra nima nikakršnih informacij o njegovem stanju. Šrilanška vlada je svojcem naročila, naj se vzdržijo vsakršnih javnih izjav, dokler potekajo diplomatski pogovori, piše BBC.
Ker savdske oblasti niso uradno objavile roka za izvršitev kazni, ni znano, kdaj bo sodba dejansko izvedena. V Savdski Arabiji namreč usmrtitve pogosto izvedejo brez predhodnega opozorila družinam ali tujim veleposlaništvom, sorodniki pa so o dogodku obveščeni šele po opravljeni usmrtitvi.
Kako je prišlo do obtožbe?
24-letni Anoĝan Sivarasese se je znašel na sodišču zaradi spleta okoliščin, ki so sledile spletnemu prepiru med hindujci in muslimani. Konec junija se je po družbenih omrežjih razširil posnetek mladega muslimana, ki je udaril psa, potem ko so mimo njega šli hindujski romarji, kar je sprožilo burne spletne razprave.
Med polemiko je drug uporabnik objavil žaljive opazke na račun hindujskega božanstva, nakar mu je Anoĝan odgovoril v tamilskem jeziku in pri tem žalil preroka Mohameda.
Čeprav je sporni zapis takoj izbrisal in posnel videoposnetek z opravičilom, je nekdo naredil posnetek zaslona ter objavo posredoval njegovemu delodajalcu in savdskim oblastem. Julija so ga aretirali, oblasti pa so mu zasegle tudi osebne naprave in izbrisale profile na družbenih omrežjih.
»Ljudje v Savdski Arabiji o vsem skupaj niso vedeli ničesar. Posamezniki s Šrilanke so pošiljali elektronska sporočila podjetju, kjer je delal moj brat. Sploh ne želim omenjati, kdo so ti ljudje,« je za BBC povedal Anoĝanov brat Hamsidan Sivarasa. »Podjetje, ki ga je zaposlovalo, je obvestilo oblasti, te pa so sprožile postopek,« je dodal.
Šeriatsko pravo
Kazensko sodišče v Al Ahsiju je Anoĝanu najprej izreklo kazen petih let zapora in denarno kazen v višini treh milijonov savdskih rialov (približno 750.000 evrov). Pritožba, s katero je obramba poskušala znižati kazen, pa je bila zavrnjena, je za BBC pojasnil zunanji minister Šrilanke Vijitha Herath.
Preobrat se je zgodil 17. septembra, ko so savdski tožilci vložili pritožbo z zahtevo, da se mu sodi po šeriatskem pravu namesto po državni zakonodaji s področja kibernetske kriminalitete. Pritožbeno sodišče je ugodilo tožilstvu in mu izreklo najstrožjo kazen – smrt.
Tuji delavci so izjemno ranljivi
Organizacije za človekove pravice opozarjajo na savdsko zakonodajo glede spletnih objav. Podoben primer se je zgodil julija 2023, ko je bil upokojeni učitelj Mohamed Al Gamdi zaradi kritik na družbenih omrežjih obsojen na smrt, kazen pa je bila kasneje spremenjena v 30 let zapora.
BBC še navaja, da po podatkih Mednarodne organizacije za migracije (IOM) v Savdski Arabiji dela več kot 10 milijonov tujih delavcev. Aktivisti poudarjajo, da so migranti z nizkimi plačami zaradi jezikovnih ovir in pomanjkanja ustrezne pravne pomoči še posebej ranljivi v tamkajšnjem pravnem sistemu, čeprav so usmrtitve zaradi bogokletstva redkejše kot tiste zaradi umorov ali mamil.