Družina Ruth Kruse na severu Nemčije, na otočku Nordstrandischmoor, živi že več kot 300 let. Toliko časa, kolikor seže spomin tamkajšnjih prebivalcev, prihod in odhod ptic selivk ter gnezdečih ptic narekujeta ritem vsakdanjega življenja.
Otočje Halligen v Severnem morju sestavlja deset majhnih otokov, ki so del Unescove svetovne naravne dediščine. So pomembno postajališče in zatočišče za stotisoče ptic selivk na poti med Afriko in arktičnim krogom, obenem pa tudi gnezdišče številnih vrst ptic.
Po svetu sicer upadajo populacije treh od petih vrst ptic, vsaki osmi pa grozi izumrtje. Zato je ohranjanje območij, kot je otočje Halligen, še posebej pomembno, piše Radio France International.
Ptica, ki najbolj simbolizira otočje, je školjkarica. Na tamkajšnjih otokih gnezdi približno štiri odstotke celotne svetovne populacije te vrste.
»Na naših otokih gnezdi tudi več kot 10.000 črnoglavih galebov,« je za RFI povedala Krusejeva. »Naštela sem tudi 400 parov navadnih čiger, poleg njih pa še malih čiger, malega deževnika in seveda školjkarico, ki je uvrščena na rdeči seznam ogroženih vrst.«
Nekatere kolonije štejejo tudi do 2000 gnezdečih parov oziroma 4000 posameznih ptic. »Če poskušate peš prečkati območje, boste zagotovo stopili na kakšno gnezdo,« je opozorila.
Ornitologinja Elisabeth Kirchhoff poudarja, da je pomen otočja precej večji, kot bi lahko sklepali iz njegove majhnosti. »Če primerjate površino teh drobnih otočkov z ogromnimi območji drugod po Evropi, ugotovite, da so Halligen morda le majhna pika na zemljevidu, vendar imajo izjemen vpliv.«
Poplavljena gnezda
Prebivalci otočja že 50 let vsaka dva tedna popisujejo ptice. V zadnjih 15 letih pa so pri nekaterih vrstah zaznali izrazit upad populacij. Eden od razlogov je dvigovanje morske gladine zaradi podnebnih sprememb.
Severno morje spomladi vse pogosteje poplavlja nizke otočke, ki nimajo zaščitnih nasipov. Ker vse vrste ptic, ki tam gnezdijo, svoja gnezda gradijo na tleh, lahko že ena sama poplava uniči številne zarode in mladiče, še navaja RFI.
»Ko pride voda, ptice panično frfotajo in ne morejo storiti ničesar drugega, kot da nemočno opazujejo dogajanje. Če imajo mladiče, jih poskušajo z glasnim oglašanjem odgnati pred nevarnostjo. Ne morejo pa jih vzeti v kljun in z njimi odleteti,« je pojasnil Julian Winkelmann, ki na otoku Norderoog spremlja populacije ptic.
Številni mladiči poginejo že nekaj dni po poplavi. Njihovo perje je namreč še povsem premočeno in še ni vodoodporno, zato zaradi podhladitve ne preživijo.
Na otoku, kjer živi družina Kruse, je junija lani poplava odnesla veliko število gnezd.
»Otoki so sredi gnezditvene sezone povsem zapuščeni. Ne slišiš niti ene same ptice. To je res žalostno,« je povedala Krusejeva.
