New York je vstopil v tradicionalno najživahnejši teden globalne diplomacije v letu. V generalni skupščini Združenih narodov se v torek začenja splošna razprava, ko v tednu dni nastopijo voditelji in drugi predstavniki držav članic ter podajo svoje poglede na svet. Vse to je vselej priložnost za vrsto spremljajočih dogodkov in srečanj. Toda najodmevnejše tokrat ne bo v New Yorku, ampak v četrtek v Washingtonu, kjer bo na državniškem obisku kitajski predsednik Xi Jinping.

Bo pa v torek v generalni skupščini govoril njegov gostitelj, ameriški predsednik Donald Trump. Ta je po tradiciji na vrsti skoraj takoj na začetku. Pred njim bosta govorila le brazilski predsednik in še generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. Tokrat zadnjič. Izteka se mu namreč drugi petletni mandat in bo z januarjem prihodnje leto dobil naslednika ali naslednico.

Tokratno zasedanje voditeljev poteka pod naslovom Obnova zaupanja, upravljanje preobrazbe: Združeni narodi, ki prinašajo rezultate vsem. Pričakovati je, da bo Guterres v govoru orisal svoje desetletno delo, kot pravi sam, pa bo tudi pozval k zmanjšanju napetosti na Bližnjem vzhodu, k svobodni plovbi in k premirju v Ukrajini. Gotovo bo govoril o umetni inteligenci, ki ji je v svojem drugem mandatu posvetil veliko pozornosti. Ta bo ob aktualnih izzivih mednarodnemu miru in varnosti ter globalnih premikih gotovo ena od izstopajočih tem v govorih voditeljev zaradi zadnjih opozoril pred nevarnostjo prehitrega razvoja, s čimer pa se vsi ne strinjajo, tudi ameriški predsednik ne.

Janša bo nastopil v četrtek

Slovenski premier Janez Janša bo imel govor v generalni skupščini v četrtek proti večeru po lokalnem času oziroma okoli opolnoči po slovenskem času. Predvidenih ima tudi več dvostranskih srečanj, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.

V New Yorku je tudi zunanji minister Tone Kajzer, ki se bo udeležil več ministrskih srečanj. V ponedeljek je že potekalo ministrsko srečanje prijateljev zahodnega Balkana, ki je postalo tradicija ob robu splošne razprave. Letos ga je gostil italijanski zunanji minister Antonio Tajani. Za ponedeljek je bilo predvideno še eno tradicionalno neformalno srečanje – zunanjih ministrov EU.

130 predsednikov držav ali vlad pričakujejo v New Yorku. Preostale od 193 držav članic bodo zastopali zunanji ministri ali veleposlaniki.

Po navedbah zunanjega ministrstva se bo Kajzer v New Yorku pogovarjal z ministri Alžirije, Egipta, Azerbajdžana, Bahrajna, Urugvaja, Kazahstana, Maroka, Vietnama, Singapurja, Filipinov, Jordanije, z visokim komisarjem OZN za človekove pravice Volkerjem Türkom, namestnikom državnega sekretarja ZDA Christopherjem Landauom, predsednico mednarodnega odbora Rdečega križa Mirjano Špoljarić Egger, delegacijo ameriškega judovskega odbora in drugimi.

Pezeškianu vizum, Abasu ne

V New Yorku pričakujejo 130 predsednikov držav ali vlad, preostale od 193 držav članic bodo zastopali zunanji ministri ali veleposlaniki. V New Yorku bo denimo iranski predsednik Masud Pezeškian z delegacijo, ki so ji Združene države v omejenem številu odobrile vizume ob omejitvi gibanja in nakupov izdelkov, ki so pod iranskimi sankcijami. Pezeškian bo imel govor v generalni skupščini v sredo. Glede na to, da so ZDA in Iran v vojni, sta prihod Pezeškiana in ameriška zelena luč njegovemu prihodu precej neobičajna in morda odraz tega, da velja za manj skrajnega v teheranskem režimu. Na drugi strani ZDA drugo leto niso odobrile vizuma palestinskemu predsedniku Mahmudu Abasu, tudi zato, ker mu očitajo spodbujanje mednarodnega kazenskega pregona Izraela. Abas bo v četrtek govoril po videopovezavi.

V New Yorku bo tudi voditeljica Venezuele Delcy Rodriguez. V OZN bo nastopila v četrtek, medtem ko je njen bivši šef in predsednik Nicolas Maduro v zaporu v Brooklynu petnajst kilometrov vožnje stran.

V New Yorku bo izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki ga zaradi domnevnih vojnih zločinov išče mednarodno kazensko sodišče, tega pa ZDA ne priznavajo. Newyorški župan Zohran Mamdani je pred časom grozil z aretacijo Netanjahuja, če pride v mesto, pa kasneje priznal, da za to nima pooblastil. Se pa newyorška policija pripravlja na velike demonstracije ob govoru Netanjahuja v generalni skupščini, ki je predviden v četrtek zvečer po našem času.

Macron zadnjič, Burnham prvič

Na generalni skupščini bo prvič voditeljica Venezuele Delcy Rodriguez, ki bo nastopila v četrtek. Položaj bo nenavaden, saj je bila do januarja podpredsednica države, dokler niso ZDA zajele in odpeljale njenega šefa, predsednika Nicolasa Madura, ki je zdaj v zaporu v Brooklynu petnajst kilometrov vožnje stran od palače Združenih narodov.

Rodriguezova naj bi se v New Yorku srečala ​s Trumpom, tako kot tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Na temo Ukrajine bo med splošno razpravo na posebnem zasedanju razpravljal varnostni svet. Rusijo bo v New Yorku zastopal zunanji minister Sergej Lavrov in se po navedbah ruskih medijev morda sestal z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiem. Ameriški diplomati so v zadnjem času poskušali oživiti pogajalski proces, za zdaj brez javno vidnega napredka.

Britain's Prime Minister Andy Burnham gives a speech during a reception at 10 Downing Street, London, Monday Sept. 21, 2026, to recognise the contribution of organisations and volunteers who supported communities across the UK this summer, through the recent heatwaves, wildfires and other emergencies. (Jonathan Brady/Pool Photo via AP)

Britanski premier Burnham bo prvič na splošni razpravi v generalni skupščini OZN. Foto: AP

V New Yorku bo zadnjič pred odhodom s položaja spomladi prihodnje leto francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je imel v ponedeljek tudi na sporedu srečanje s Trumpom. Tokratna splošna razprava je v vlogi predsednika države zadnja tudi za srbskega voditelja Aleksandra Vučića, ki bo po lastnih navedbah takoj po vrnitvi v domovino odstopil s položaja in se na oktobrskih parlamentarnih volitvah potegoval za premierski položaj.

Prvič bo na splošni razpravi govoril novi britanski premier Andy Burnham, ki se bo v New Yorku tudi prvič sestal s Trumpom. V mestu pa tokrat ni nemškega kanclerja Friedricha Merza, in sicer zaradi domačih političnih tegob.

Xija ne bo v New York, bo pa v Washingtonu 

Kitajski predsednik Xi je na splošni razpravi voditeljev v živo govoril samo enkrat, pred enajstimi leti, enkrat pa je v času pandemije covida govoril po videopovezavi. Tudi tokrat ga ne bo, sodeč po uradni napovedi. Ker pa bo v sredo in četrtek v Washingtonu na obisku pri Trumpu, opazovalci ocenjujejo, da bo to preusmerilo glavnino pozornosti stran od dogajanja v Združenih narodih, kjer bo takrat še potekala vrsta diplomatskih dogodkov, v generalni skupščini pa bodo še potekali govori predstavnikov držav. Zadnji so namreč na sporedu v ponedeljek. Kot vedno gre za države, ki jih z govorom v generalni skupščini zastopa nekdo nižjega ranga. Zadnji bodo v ponedeljek popoldne na vrsti Mjanmar, Uzbekistan, Afganistan in Nova Zelandija z odpravniki poslov.

Veliko nespodbude kandidatom za generalnega sekretarja

Guterres bo imel zadnji govor na splošni razpravi v vlogi generalnega sekretarja, povsem odprto pa ostaja, kdo ga bo na položaju nasledil. Prejšnji teden je 15 članic varnostnega sveta opravilo tretji krog glasovanja o osmih kandidatih, rezultati pa kažejo, da se nepodpora prav vsem povečuje. Še najbolje se je odrezala nekdanja predsednica Kostarike Rebeca Grynspan z devetimi glasovi »spodbude«, petimi glasovi »nespodbude« in enim brez mnenja. Druga je bila nekdanja zunanja ministrica Gvajane Carolyn Rodrigues-Birkett z osmimi glasovi »spodbude«, šestimi »nespodbude« in enim brez mnenja. Za zeleno luč varnostnega sveta je treba dobiti najmanj devet glasov spodbude, nobena od petih stalnih članic pa ne sme biti proti. Pričakovati je, da bodo oktobra pospešili odločanje.

Podpis dogovora o Grenlandiji

Ob robu zasedanja generalne skupščine v New Yorku bodo ZDA, Danska in Grenlandija v torek podpisale dogovor o varnosti Grenlandije, ki bo po navedbah uradnega Köbenhavna poskrbel za to, da bo za varnost Grenlandije uradno odgovorna zveza Nato. Ameriški predsednik pravi, da sporazum ZDA podeljuje »trajni nadzor« nad tem ozemljem, ki je del Danske, prepoveduje vojaško prisotnost ameriških sovražnic in predvideva znatna ameriška vlaganja. Besedila dogovora sprva niso objavili. Trump je v drugem mandatu trdil, da bo Grenlandija postala ameriška »tako ali drugače«.

Priporočamo