Po navedbah osnutka poročila Pentagona, ki ga je pridobil Reuters, je Kitajska v silose blizu meje z Mongolijo namestila več kot 100 raket DF-31. Neprofitna organizacija Bulletin of the Atomic Scientists opozarja, da Kitajska svoj arzenal širi in posodablja hitreje kot katera koli druga jedrska sila.
Trenutne ocene kažejo, da je imela Kitajska leta 2024 na voljo nekaj več kot 600 jedrskih konic. Čeprav se je proizvodnja v primerjavi s prejšnjimi leti nekoliko upočasnila, Pentagon ocenjuje, da je Peking na dobri poti, da bo imel do leta 2030 več kot 1.000 jedrskih konic.
Brez zanimanja za diplomacijo
Kljub napovedim ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da si želi s Kitajsko in Rusijo skleniti načrta za jedrsko razorožitev, Peking po oceni poročila ne kaže "nikakršnega apetita" za takšne ukrepe ali širše razprave o nadzoru orožja.
To pomanjkanje dialoga prihaja v kritičnem času, saj čez manj kot dva meseca poteče pogodba Novi začetek (New START), zadnji veljavni sporazum o nadzoru jedrskega orožja med ZDA in Rusijo. Strokovnjaki, vključno z Darylom Kimballom iz Združenja za nadzor oborožitve, opozarjajo, da bi iztek pogodbe brez novega dokumenta lahko sprožil nevarno tristransko jedrsko oboroževalno tekmo.
Priprave na scenarij s Tajvanom
Poročilo podrobno obravnava tudi kitajske načrte glede Tajvana. Pentagon navaja, da Kitajska pričakuje, da bo sposobna "bojevati se in zmagati v vojni za Tajvan" do konca leta 2027. Generalpolkovnik Kirilo Budanov, vodja ukrajinskih obveščevalcev, medtem trdi, da je tudi Rusija svojo pripravljenost za vojaški konflikt z EU že prestavila z leta 2030 na leto 2027.
Peking naj bi izpopolnjeval vojaške možnosti za zavzetje otoka s "surovo silo". Ena od omenjenih možnosti vključuje napade na cilje, oddaljene od 1.500 do 2.000 navtičnih milj od Kitajske, kar bi resno ogrozilo prisotnost ameriških sil v azijsko-pacifiški regiji v primeru konflikta.
Notranje čistke in korupcija
Kljub rasti se kitajska vojska sooča tudi z notranjimi izzivi. Predsednik Xi Jinping izvaja obsežno protikorupcijsko čistko v Ljudski osvobodilni vojski (PLA). Poročilo navaja, da je bilo v zadnjih 18 mesecih v preiskavi ali celo odstavljenih najmanj 26 visokih menedžerjev v državnih orožarskih podjetjih. Čeprav bi te čistke lahko kratkoročno vplivale na bojno pripravljenost, Pentagon ocenjuje, da bodo dolgoročno vodile do izboljšav v delovanju vojske.
Kitajsko veleposlaništvo v Washingtonu je navedbe poročila za Reuters zavrnilo. Poudarili so, da Kitajska ohranja "obrambno jedrsko strategijo" in drži svoje sile na "najnižji ravni, potrebni za nacionalno varnost". Poročila o kopičenju orožja so označili za poskus blatenja Kitajske in zavajanja mednarodne skupnosti.